Večina znanstvenikov skuša poiskati zdravilo, ki bi uspelo odlepiti strupeni plak in ga izločiti iz možganov, a britanski strokovnjaki so se težave lotili drugače. Namesto da skušajo očistiti možgane, jih je zanimalo, kako škodljivi beljakovinski plak poškoduje možgane. Ugotovili so, da običajne beljakovine delujejo kot zložljivi stol, ki se odpira in zapira na določen način, kar pomeni, da se morajo beljakovine zložiti na določen način, da delujejo pravilno. Če pride do odlaganja plaka, ki zmoti ta proces, pa to ne uničuje možganskih celic direktno, a povzroči, da se zdrave beljakovinske celice skušajo braniti pred plakom in prenehajo proizvajati nove beljakovinske celice, vključno s tistimi, ki so ključne za normalno delovanje možganov.

Na podlagi tega znanja so razvili novo zdravilo in skušali namesto čiščenja možganov spodbuditi beljakovinske celice, da bi znova pričele proizvajati nove celice. S študijo, ki je bila objavljena v medicinski publikaciji Science Translational Medicine, so dokazali, da je zdravljenje z novim zdravilom pri miših uspešno. Zdravljene miši v poskusu so po jemanju zdravila ostale brez simptomov alzheimerjeve bolezni, medtem ko so nezdravljene živali razvile težave s spominom in gibanjem in sčasoma umrle.''Odkritja so bila neverjetna. Zdravljene miši so bile popolnoma varne pred boleznijo, še bolj pomembno pa je bilo, da so bili njihovi možgani popolnoma zdravi,'' je za britanske medije povedala ena izmed raziskovalk Giovanna Mallucci iz University of Leicester.

Profesor Morris pa je dodal: ''To je prva dokazana študija, ki kaže, da lahko zdravilo prepreči progresivno smrt nevronov v možganih, kot se dogaja pri na primer alzheimerjevi bolezni. Res je, da je bila študija opravljena na miših in ne na ljudeh in da gre pri njih za prionsko in ne alzheimerjevo bolezen. Kljub vsemu pa so rezultati obetavni, saj obstajajo dokazi, da nevroni pri obeh boleznih odmirajo na podoben način.''

Teste so izvajali na napačno povezanih beljakovinah v možganih, imenovanih prioni, ki povzročajo usodne degenerativne bolezni, ki prizadenejo centralni živčni sistem. Podoben proces se zgodi tudi pri parkinsonovi bolezni in bolezni motoričnega nevrona, zato zdravniki upajo, da bi na ta način lahko v prihodnosti zdravili tudi ostale demence. Kljub vsemu pa ima zdravilo močne stranske učinke in bo potrebno še vsaj desetletje, da bi ga pričeli testirati na ljudeh.