Lois se spominja, da so se njeni prvi simptomi kazali, kot resnično močan glavobol, ki je trajal in trajal. Zaradi bolečin je obiskala zdravnika skoraj vsak teden, a ta ji je dajal zdravila, ki niso pomagala. ''Kasneje sem pričela izgubljati občutek v rokah in nogah – občutila sem resnično močno mravljinčenje, zato sem vedela, da je nekaj resnega,'' pripoveduje. Njeno stanje pa se je poslabšalo, ko je obiskala prijatelje v Londonu. ''Prejšnje poletje sem obiskala svoje prijatelje v Londonu na izjemno vroč dan in spominjam se, da so mi noge drevenele. Nenadno sem v pričo svojih prijateljev padla po tleh. Nisem imela več nadzora nad svojimi nogami in kar sesedla sem se.''

Šla je k osebnemu zdravniku, ki jo je napotil na CT preiskavo. Ko so opravili preiskavo, so jo takoj napotili na nevrološki oddelek na dodatne preiskave, kjer so ji pojasnili, da trpi za možganskim tumorjem in da se ji v možganih nabira tekočina, zaradi česar potrebuje urgentno operacijo. ''MRI posnetek je pokazal, da imam v možganih prekomerno količino tekočine in da potrebujem odvod, kjer bi preko tanke plastične cevke tekočina odtekla v druge dele telesa,'' pove. Zdravniki so ji še pojasnili, da morda ne bo mogla več hoditi in da bi lahko postala neplodna. Prestrašena Lois je pristala na operacijo in kirurgi so jo izvedli v naslednjih nekaj dneh. ''Bila je grozljiva izkušnja tako zame kot za mojo družino, a sem se počutila veliko bolje, ko so me premestili v bolnišnico bližje doma,'' pove. V bolnišnici v Londonu je preživela nekaj tednov, nato pa so jo preselili v The Christie bolnišnico v Manchesteru.''Sprva so mislili, da je tumor benigen, a nato so nadaljnje raziskave pokazale, da se je rak razširil na mojo hrbtenico.''

Tako je septembra pričela še s šest tedenskim zdravljenjem z radioterapijo, ki jo je zaključila novembra. Zdravniki so ji povedali, da ima 50 odstotkov možnosti, da se rak vrne, če bi se vrnil, pa bo verjetno usoden. Nadaljevala je z rednimi pregledi vsake tri mesece, a kljub temu da so bili zdravniki sprva črnogledi, se je izkazalo, da neverjetno dobro okreva in da je vsaj za zdaj uspela premagati raka. Mlada Lois in njeni starši so presrečni, da se je njihova zgodba razpletla uspešno, neizmerno hvaležni pa so tudi osebju bolnišnice, zaradi česar so se odločili, da bodo pomagali zbrati sredstva za bolnišnico. ''Želeli smo si narediti nekaj dobrega za osebje bolnišnice in jim pokazati, kako jih cenimo. Bili so neverjetni. Šest mesecev smo nenehno prejemali slabo novico za slabo novico. Ko sem gledala svojo hči, kako trpi, se mi je trgalo srce, a osebje bolnišnice je bilo neverjetno,'' še pojasni Loisina mati 54-letna Zita.