Žal pa antibiotiki ob svojem delovanju ne izbirajo med »dobrimi« in «slabimi« bakterijami. Zato lahko naše telo med terapijo z antibiotiki (še posebej tistimi s širšim spektrom delovanja) izgubi tudi koristne bakterije v črevesju, kar lahko vodi do disbioze (neravnovesja v črevesni mikrobioti) in neželenih učinkov, ki jih občutimo takoj, npr. napenjanja, driske, razrasti glivic (kandidoza), ali čez nekaj časa. Pogosto ima zdravljenje z antibiotiki lahko tudi daljnosežne učinke na imunski sistem in spremeni presnovo, kar lahko vodi v prekomerno telesno težo.
Na srečo pa je neželene učinke antibiotikov mogoče lajšati ali celo preprečevati z jemanjem probiotikov.
Kaj so probiotiki in kako nam lahko pomagajo?
Probiotiki so koristni mikroorganizmi, ki imajo ugoden vpliv na naše zdravje, če jih zaužijemo v zadostni količini.
Že starodavne kulture po vsem svetu so poznale jedi, bogate s koristnimi mikroorganizmi: jogurt, kefir, kislo zelje, kimči, tempeh ... Te so lahko vir koristnih mikroorganizmov, vendar imajo določene omejitve.
Da probiotiki dosežejo svoj namen, morajo namreč doseči mesto delovanja – npr. naše črevesje. Na tej poti od priprave probiotičnega izdelka do črevesja se bakterije srečajo z mnogo ovirami – primerna ovojnina in shranjevanje izdelka ter preživetje na poti skozi naša prebavila. Koristni mikroorganizmi v hrani ali prehranskih dopolnilih se najpogosteje srečujejo s težavo preživetja v času od proizvodnje/priprave in shranjevanja do zaužitja. To so pokazale tudi analize kakovosti tovrstnih izdelkov, saj pri večini izdelkov količina (število) mikroorganizmov v času shranjevanja drastično upade.
Nadomeščanja koristnih mikroorganizmov z uporabo dokazano učinkovitih probiotičnih zdravil imajo naslednje prednosti:
• vsebujejo zadostno količino živih probiotičnih mikroorganizmov do izteka roka uporabnosti zdravila,
• vsebujejo seve, ki so dokazano sposobni priti do črevesja v zadostnem številu,
• imajo daljši rok uporabe zaradi primerne zaščite probiotičnih sevov pred vlago,
• lažje shranjevanje (na sobni temperaturi).
Vendar pa vsi probiotični mikroorganizmi nimajo enakih učinkov, učinki so t. i. sevno specifični. Zato je pomembno, da skrbno preberemo deklaracije izdelkov, ki morajo ob vrsti probiotičnega mikroorganizma (npr. Lactobacillus acidophilus) imeti zapisano tudi klasifikacijsko kodo ali ime seva (npr. LA-5).
Vloga probiotikov pri zdravljenju z antibiotiki
Naše telo vsebuje do 40 trilijonov mikrobnih celic, ki tvorijo živ ekosistem, ki ga imenujemo mikrobiota. Je natančno uravnovešen in občutljiv sistem, ki ga lahko bolezen in drugi zunanji dejavniki porušijo, tako pa pride do razrasti škodljivih bakterij, kar imenujemo disbioza.
Ali ste vedeli? Neželeni učinki antibiotikov lahko nastopijo že med zdravljenjem, pojavijo pa se lahko tudi do dva meseca po zadnjem odmerku antibiotika. |
Uživanje kakovostnih probiotikov ob jemanju antibiotikov že od prvega dne antibiotične terapije lahko omili disbiozo oz. spremembe in pospeši normalizacijo spremenjene črevesne mikrobiote, s tem pa preprečuje pojav neželenih učinkov. Na primer: hkratno jemanje probiotikov ob zdravljenju z antibiotiki lahko zmanjša tveganje za pojav antibiotične driske.
Za okrevanje je bistveno, da tekom antibiotične terapije 3 ure po odmerku antibiotika jemljete tudi probiotik že od prvega dne zdravljenja in ves čas jemanja antibiotikov ter še vsaj teden dni po koncu antibiotične terapije.
Ker so neželeni učinki (driska, napenjanje, kandidoza, oslabljen imunski sistem in drugi) zelo neprijetni, mnogi z jemanjem antibiotikov predčasno prenehajo in antibiotične terapije ne končajo tako, kot jim jo je predpisal zdravnik. Zato lahko odpornejše bakterije preživijo, bolezen se lahko ponovi.
S podpornim jemanjem probiotikov pri zdravljenju z antibiotiki boste:
• pripomogli k obnovi črevesne mikrobiote in preprečili rast škodljivih bakterij ter tako poskrbeli za urejeno prebavo,
• prispevali k uravnavanju imunskega sistema,
• omilili ali preprečili neželene učinke antibiotikov in s čim manj nevšečnostmi končali predpisano antibiotično terapijo.
Linex® Forte – probiotik z znanstveno preverjenimi učinkovinami
Linex® Forte je v slovensko Centralno bazo zdravil vpisan kot edino probiotično zdravilo v Sloveniji, ki je namenjeno lajšanju napenjanja, napihnjenosti in driske.
• Probiotično zdravilo Linex® Forte pomaga obnoviti črevesno mikrobioto ob jemanju antibiotikov in s tem preprečuje ali omili razvoj neželenih učinkov – za najboljši učinek je priporočljivo jemanje že od prvega dne antibiotične terapije.
• Vsebuje skrbno izbrane, klinično preizkušene probiotične bakterije seva LA-5® in BB-12®, ki lahko preprečujejo škodljive učinke antibiotikov na črevesno mikrobioto, omogočijo hitrejše okrevanje in povečajo možnost za uspešen zaključek antibiotične terapije.
• Ena kapsula probiotičnega zdravila Linex® Forte vsebuje vsaj 2 milijardi liofiliziranih (posušenih z zamrzovanjem za dolgotrajno obstojnost) probiotičnih bakterij, ki pomagajo pri vzpostavljanju in vzdrževanju ravnovesja ter delovanju mikrobiote v črevesju.
Antibiotiki poskrbijo za škodljive bakterije – vi lahko poskrbite za koristne.
--------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Opombe:
Pred uporabo natančno preberite navodilo! O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali s farmacevtom.
LA-5® in BB-12® sta zaščiteni blagovni znamki podjetja Chr. Hansen A/S.
Viri:
Francino MP. Front. Microbiol. 2016; 6: Art.1543;
Report of a Joint FAO WHO Expert Consultation Health and nutritional properties of probiotics in food including powder milk with live lactic acid bacteria; 2001.
Mohar Lorberg P in Bogovič Matijašić B. Farm vestn 2017; 68: 332–344.
Sender R in sod. Cell 2016; 164, January 28: 337–340.
Canny GO in McCormick BA. 2008. Infect Immun 76:3360–3373.
Friedman G. Gastroenterol Clin N Am 2012; 41: 763–779.
Sanders ME. J Clin Gastroenterol 2011; 45, Supp. 3.
Shen NT in sod. Gastroenterology. 2017 Jun; 152(8):1889–1900.
Mangin I in sod. PLoS ONE 2012, 7(11): e50257.
Centralna baza zdravil II (http://www.cbz.si/cbz/bazazdr2.nsf/), vpogled 27. 01. 2020.
Jungersen M in sod. Microorganisms 2014, 2, 92–110
Black F in sod. Scand. J. Infect. Dis., 1991;23(2): 247–54.
Keeney KM in sod. Annual Review of Microbiology, 2014 Vol. 68:217–235.
WHO. World antibiotic resistance awareness (https://www.who.int/mediacentre/events/2015/world-antibiotic-awareness-week/infographic-causes.jpg?ua=1, zadnji dostop: januar 2020).
Ubeda C in Pamer EG. Trends Immunol. 2012 Sep;33 (9): 459–66.
Videlock EJ in Cremonini F. Aliment Pharmacol Ther 2012; 35: 1355–1369
Rodgers B in Kirley K. The Journal of Family Practice. 2013; 62, No 3.
Pérez-Cobas AE in sod. Gut 2013; 62: 1591–1601.
Mason KL in sod. Infection and Immunology, 2012; 80(1): 150–158.
Allonsius CN in sod. Scientific Reports 2019; 9, Article number: 2900.
Guarner F in sod. WGO Global Guideline Probiotics and prebiotics, 2017.pdf
Naročnik oglasa je Lek.
