Hitro so jo odpeljali v bolnišnico in jo dali v umetno komo. Njeno srce pa čudežno uspeli oživeti. Zdravniki so šokirani družini pojasnili, da se Karen že od rojstva spopada z anomalijo leve srčne arterije, pri kateri je glavni prekat srca, ki oskrbuje telo s kisikom, narobe povezan. Navadno stanje diagnosticirajo ob rojstvu, a če bolezni ne odkrijejo do prvega leta starosti, kar 90 odstotkov dojenčkov v tem obdobju premine.

''Zdravniki niso mogli verjeti, da sem s to srčno napako živela tako dolgo in da do sedaj nisem imela nobenih problemov,'' pojasnjuje. ''Še več, spraševali so me ali sem hitro zadihana, ko se povzpnem po stopnicah, a sem jim lahko odvrnila le, da se že vse življenje ukvarja s športom in da do sedaj nisem imela še niti enega simptoma, ki bi nakazoval na to, da je z mano kaj narobe. Bili so presenečeni in mi rekli, da bi se morala počutiti res slabo. To me je prestrašilo. Še bolj pa dejstvo, da bi lahko umrla vsak trenutek.''

Mesec dni po kolapsu je prestala odprto operacijo srca in imela kar leto dni rehabilitacije, da se je srce navadilo na lahko aktivnost. ''Ko so mi zdravniki popravili srce, sem bila res slabotna. Niti sanjalo se mi ni, da bo operacija tako vplivala name. Niti štirih stopnic nisem mogla prehoditi, ne da bi bila zadihana in brez da se ne bi prepotila. Morala sem se naučiti, kako znova pridobiti energijo in spet postati fit,'' pove Karen. ''Tudi psihično je bilo naporno, saj sem se sprva bala zapustiti hišo, ker me je bilo strah, da se mi bo srce kar ustavilo. Dobro leto je trajalo, da sem postala nekoliko bolj samostojna in močna.''

Danes znova vsak dan obiskuje fitnes in normalno premaguje stopnice. Hvaležna pa je, da za stanje ni vedela prej. ''Po eni strani sem vesela, da mi že ob rojstvu niso postavili diagnoze, saj vem, da bi me zavijali v vato. Če bi vedela za srčno napako prej, ne bi nikoli upala hoditi v gore in doživeti vseh avanturističnih potovanj.''