Danika je bila tako od glave do pet prekrita z mehurji in ranami, ki so segale celo na področje sluznice v ustih, očeh in nožnice. A ob prvih simptomih, ko se je pojavila oteklina ustnic in kože na prsih, zdravniki niti pomislili niso, da gre lahko za kaj tako resnega. Sindroma sta namreč izjemno redka in se pojavita pri eni osebi na milijon ljudi. Ko je Danika tako prvič iskala pomoč v bolnišnici v Sydneyju, so zdravniki postavili napačno diagnozo in mislili, da se spopada le s herpesom ter jo poslali domov.

A v naslednjih štirih dneh se je stanje močno poslabšalo, njena mati Carmen Heron pa jo je prestrašena peljala v drugo bolnišnico v Novem južnem Walesu. ''Ko sem jo prvič videla, sem zajokala. Takrat je prespala pri fantu in njegova mati jo je pripeljala domov. Bila je videti kot mrtvak, vse njeno telo pa je prekrival izpuščaj. Njene ustnice so bile ogromne in iz oči in ustnic se je izcejal gnoj. V nekaj naslednjih dneh se je stanje poslabšalo in ko je otekel še njen vrat je le še s težavo dihala in požirala. Izpuščaj se je širil hitro in porabila je več škatel robčkov, ko si je brisala gnoj, ki je tekel iz ran.''

V bolnišnici so le prepoznali nevarni stanji Stevens Johnsonov sindrom in sindrom toksične epidermalne nekrolize (TENS) in takoj pričeli z zdravljenjem, ki je podobno kot pri zdravljenju bolnikov z opeklinami. Danika je izgubila zgornjo povrhnjico kože na obrazu, prsih, hrbtu in rokah. Težko je dihala in hraniti so jo morali preko cevke. ''Srce se mi je paralo, ko sem jo videla tako. Nekega dne, ko sem jo obiskala in sem videla, da je izgubila že vse moči, sem pričela kričati: 'Danika, ostani z nami, bori se proti temu, prosim, ne zapusti nas','' se spominja mati. ''Po tem se vsega spominjam, kot da se je dogajalo v počasnem posnetku. Nismo vedeli, ali bo preživela.''

V bolnišnici se je za svoje življenje borila kar tri tedne, a na koncu le ušla najhujšemu. Časa, ki ga je preživela v bolnišnici, se spominja megleno. ''Dokler nisem pogledala fotografij, se nisem niti zavedala, za kako resno stanje je šlo. Ko sem zapustila bolnišnico, pa so mi pričeli odpadati lasje in nohti na rokah in nogah. Sedaj imam ekstremno suhe oči, težave pri požiranju in na koži imam še vedno brazgotine. A upam, da se bo to sčasoma pozdravilo. Trenutno sem le hvaležna, da sem še tu in se že veselim časa, ko se bo življenje vrnilo na normalne tirnice,'' je povedala pogumna Danika Heron.