Nova raziskava razkriva pomembno odkritje pri multipli sklerozi

S pomočjo naprednih metod strojnega učenja so analizirali podatke iz krvnih preiskav in možganskih slik ter ugotovili, da bi lahko pri tej bolezni obstajala dva jasno ločena biološka podtipa. Takšna razvrstitev bi lahko v prihodnosti omogočila natančnejše spremljanje bolnikov in bolj ciljno usmerjeno zdravljenje, saj trenutna klasifikacija temelji predvsem na simptomih in poteku bolezni. Odkritje odpira vrata k bolj individualizirani obravnavi, ki bi lahko izboljšala dolgoročne izide pri bolnikih z multiplo sklerozo.

Kot navaja ScienceAlert, so raziskovalci uporabili strojno učenje za analizo podatkov 634 bolnikov, ki so sodelovali v dveh kliničnih raziskavah. Model je primerjal rezultate krvnih testov, kjer so merili koncentracijo proteina sNfL, ter magnetnoresonančne slike možganov, ki prikazujejo poškodbe živčnega tkiva.

Analiza je pokazala, da se bolniki razvrščajo v dve skupini. Prvi podtip, poimenovan zgodnji sNfL, je zaznamovan z zgodnjim porastom omenjenega proteina in s poškodbami možganske strukture, ki povezuje obe možganski polovici. Kot poroča ScienceAlert, se ta oblika kaže kot bolj agresivna, saj se lezije v možganih razvijajo hitreje.

Drugi podtip, imenovan pozni sNfL, napreduje počasneje. Pri teh bolnikih se najprej pojavi krčenje limbičnega korteksa in globlje sive možganovine, medtem ko se vrednosti sNfL zvišajo šele kasneje. Raziskovalci poudarjajo, da takšna razlika v poteku bolezni nakazuje različne biološke mehanizme, kar bi lahko vplivalo na izbiro terapije.

Kot piše ScienceAlert, imajo nevrofilamenti pomembno vlogo pri stabilnosti živčnih celic, njihovo povečano sproščanje pa je znak nevrodegeneracije. Ker so razlike v krvi pogosto subtilne, je njihova diagnostična vrednost omejena. Magnetnoresonančno slikanje sicer pokaže razširjenost poškodb, ne pa nujno njihovega biološkega ozadja. Kombinacija obeh metod pa omogoča natančnejši vpogled v potek bolezni, kar predstavlja pomemben korak naprej.

Raziskava nakazuje, da bi lahko razumevanje bioloških podtipov multiple skleroze omogočilo bolj prilagojeno zdravljenje in zgodnejše ukrepanje pri bolnikih z bolj agresivnim potekom bolezni. Če bodo ugotovitve potrjene v nadaljnjih raziskavah, bi lahko zdravniki natančneje določili, kateri bolniki potrebujejo intenzivnejše spremljanje in katerim bi koristile bolj ciljno usmerjene terapije. Takšen pristop bi lahko pomembno izboljšal obvladovanje bolezni, ki je danes še vedno raznolika in nepredvidljiva.

Vir: ScienceAlert