Novo upanje za dva milijona neozdravljivo bolnih rakavih bolnikov prihaja iz ZDA. Nova imununoterapija je uspela skrčiti tumorje raka dojke, pljuč in mezoteliome – agresivne maligne tumorje seroznih površin, ki veljajo za redke, a za njimi pogosteje zbolevajo tisti, ki so pri delu izpostavljeni azbestu. Raziskovalci iz Memorial Sloan Kettering raziskovalnega centra so že opazili izboljšanje pri sicer neozdravljivih pacientih, in to samo po enem odmerku. ''Pristop, ki ga uporabljamo, je uporabljen prvič na svetu,'' je za britanski Mail Online dejal vodja raziskave dr. Prasad Adusumilli. ''Rak je pogosto opisan kot 'boj' in natanko na tak način se je preiskovanja raka lotila naša ekipa v tej študiji. Najprej smo dobili boljše razumevanje 'bojišča' in okolja tumorja, nato pa oblikovali CAR T terapijo, ki deluje kot 'natančno orodje/orožje brez kolateralne škode' in se prepričali, da je zdravljenje narejeno tako, da vpliva le na to 'bojišče'.''

Ko se rak, kot so mezitaliom, pljučni rak in rak dojk, prične širiti, je le malo upanja za preživetje, navkljub številnim napredkom pri zdravljenju raka, ki jih danes že poznamo. A skoraj polovico rakom, denimo kolorektalnega raka ali raka trebušne slinavke, diagnosticiramo prepozno, da bi jih lahko zdravili s standardnimi načini zdravljenja, kot je kemoterapija in radioterapija. Imunoterapija pa je to pričela spreminjati. Ta nova zdravljenja so narejena tako, da krepijo pacientov lastni imunski sistem, da se lažje bori z rakom. Ena glavnih inovacij zadnjih let je razvoj tako imenovane CAR T-celične terapije. Deluje tako, da vzamejo pacientove T-celice – tip imunskih celic – in jih s pomočjo bioinženiringa preoblikujejo tako, da natančno napadajo le rakave celice.

Lansko leto je imunolog dr. James Allison iz Teksasa prejel Nobelovo nagrado za svoje raziskave T celic, ki so tlakovale pot za CAR T terapijo. A zgodovinsko gledamo je bila vrsta rakov, ki so jih lahko zdravili z imunoterapijo omejena. Imunoterapija je denimo podaljšala življenja ljudi ali jih ozdravila, če so trpeli za krvnim rakom, a je popolnoma odpovedala pri drugih trdnih tumorjih. Z novo terapijo, ki so jo razvili znanstveniki iz Memorial Sloan Kettering raziskovalnega centra v New Yorku, pa se trudijo to spremeniti. CAR T celična terapija je bila včasih neuspešna pri trdnih tumorjih iz dveh razlogov.  

Prvič, nekatere vrste raka dojk, pljuč, jajčnikov, trebušne slinavke, želodca, kolorektalnega raka in tudi mezotelioma, zaznamuje beljakovina, ki ji pravimo mezotelin. Ta deluje kot oklep na površini tumorjev. Zdravljenje CAR T, ki je veliko obetalo pri zdravljenju drugih rakov, ni bilo ustvarjeno za targetiranje teh beljakovin. In drugič, CAR T terapija se razvije tako, da se uporabi lastno kri bolnika, nato pa se v standardnih terapijah s transfuzijo prenese nazaj v bolnikovo kri.  

A s preučevanjem raka in CAR T zdravljenja pri miših, je ekipa znanstvenikov iz Memorial Sloan Kattering centra odkrila, da se snovi, ki se borijo proti raku, ujamejo v pljučih, tam ostajajo več dni, zaradi česar ne dosežejo tumorjev in se ne morejo boriti proti njim. Zato je dr. Prasad Adusumilli s svojo ekipo preučil ta problem in izboljšal terapijo CAR T. Preoblikovali so celice, da bi te lahko specifično iskale in uničevale mezotelinske beljakovine na provršini trdih tumorjev, ki jih je težko zdraviti. Nato je ekipa v sodelovanju z radiologi razvila način, da se lahko prepričajo, da so te celice dosegle svoj cilj. Namesto ponovnega infuziranja terapevtskih celic v pacientovo kri so uporabili minimalno invazivni postopek za vbrizganje celic neposredno na površino tumorja. Ker je terapija ustvarjena popolnoma iz človeškega genoma, pacientovo telo ne zavrača zdravila in jim ni treba jemati imunosupresivnih zdravil, ki jih trenutni pacienti na CAR T terapiji morajo jemati do konca življenja.  ''Z novo terapijo smo se tako izognili toksičnosti in povečali učinkovitost zdravljenja. Gre za pristop, ki je prvi takšen na svetu.''

Študija je trenutno v prvi fazi kliničnega testiranja, zato dolgoročni učinki zdravljenja in njena varnost niso še natanko jasni. A če se bo še naprej izkazala kot dobra rešitev, to lahko v prihodnosti daje upanje več kot dva milijona neozdravljivim pacientom.