Nekateri ljudje imajo atrijsko fibrilacijo 24 ur na dan, pri drugih se pojavlja in izginja. Oboji so v večji nevarnosti za možgansko kap.

Je pa pri drugem stanju mogoče govoriti o sprožilcih, pri katerih pride do atrijske fibrilacije. Potem ko so na posvetu raziskovalcev in predstavnikov bolnikov na enem od kongresov ugotovili, da slednji menijo, da obstaja veliko raziskav o vzrokih te motnje, ne pa tudi o sprožilcih, so se jih odločili raziskati na univerzi v Kaliforniji.

Njihov zaključek je bil, da se je marsikateremu sprožilcu mogoče izogibati in s tem vplivati na boljše stanje bolezni.

V raziskavi so sodelovali s 1295 bolniki z atrijsko fibrilacijo, ki izginja in se vrača. Vprašali so jih, katere sprožilce prepoznavajo pri sebi.

Na voljo je bilo 11 sprožilcev – alkohol, kofein, pomanjkanje spanja, telovadba, pomanjkanje telovadbe, uživanje mrzle pijače, uživanje mrzle hrane, prekomerno uživanje natrija, preveliki obroki, dehidracija, ležanje na levem boku.

Približno tri četrtine bolnikov je dejalo, da jim vsaj ena od teh navad sproža atrijsko fibrilacijo včasih ali vedno.

Na prvem mestu je bil kot sprožilec alkohol s 35 odstotki, za njim kava z 28 odstotki, telovadba s 23 odstotki, na četrtem mestu je bilo pomanjkanje spanja z 21 odstotki.

Kaj če to niso zares sprožilci?

Raziskovalci menijo, da je mogoče, da to dejansko niso sprožilci, temveč da poslabšajo simptome. Ni pa bila študija zastavljena tako, da bi ugotovili, ali se pogostost atrijske fibrilacije zmanjša, če se ljudje kateri od teh navad odrečejo.

Kot je za Reuters povedal dr. Gregory Marcus, eden od vodij zgoraj omenjene študije, njihova raziskava nakazuje, da je mogoče pri atrijski fibrilaciji marsikaj  narediti za boljše zdravje in počutje. Lahko se izogibate navadam, ki poslabšajo stanje. Seveda je vedno treba upoštevati navodila zdravnika in jemati zdravila, če vam jih je predpisal.

Na seznamu je med drugim telovadba, ki je sicer seveda zdrava. Toda še posebej naporna, intenzivna ali dolgotrajna vadba lahko škodi nekomu, ki ima atrijsko fibrilacijo.

Če pride do kapi, pa je nujno, da oseba dobi čimprejšnjo urgentno pomoč.

Kako kap čim prej prepoznati?

Pri združenju zdravnikov družinske medicine pišejo, da so simptomi in znaki različni, saj so odvisni od tega, kateri del možganov je kap prizadela. Če je to leva stran možganov, se posledice pokažejo na desni strani telesa. Ter obratno. Kap se lahko pokaže s komaj opaznimi ali po drugi strani močnimi nevrološkimi motnjami. Človeku lahko ohromi polovica obraza ali celo polovica telesa. Lahko naenkrat težje govori ali sploh ne more govoriti. Lahko ima motnje zavesti – ta se lahko pokaže kot zaspanost ali kot nezavest. Lahko ima vrtoglavico, glavobol, lahko bruha in ima težave z vidom. Včasih se lahko kap pojavi tudi med spanjem in človek šele zjutraj ugotovi, da recimo dela telesa ne more premakniti.