Na vdor sončnih žarkov mora celo paziti, ko je doma. ''Tudi ko sem doma, moram zastrniti zavese, da ultravijolični žarki ne prodrejo v hišo in me ožgejo. Čeprav skušam živeti normalno življenje, pa stanje močno vpliva na družinsko življenje – še posebej poleti. Nikoli ne bomo mogli skupaj na družinske počitnice v tujino, zato smo omejeni na plaže v Britaniji,'' z obžalovanjem pove Laura, ki si mora vsako uro na kožo nanašati sončno kremo s faktorjem 50, poleg tega redno jemlje antihistaminike, vitamin D in si kožo maže s steroidnimi kremami. A to je tudi vse, kar ji lahko zdravniki pomagajo. Zdravljenja za njeno stanje namreč še ne poznajo.

Dermatologinja dr. Noor Almaani iz zasebne klinike v Londonu je pojasnila, da se aktinični prurigo običajno razvije že v otroštvu, a navadno izzveni v petih letih po izbruhu. ''V nekaterih primerih pa je bolezen bolj vztrajna. Trenutno vzrok za nastanek te bolezni ni natanko znan, a mislimo, da ultravijolično sevanje povzroči spremembe beljakovin v koži, kar povzroča vnetne spremembe na koži.''

Čeprav se Laura s aktiničnim prurigom spopada že vse življenje, so ji uradno diagnozo postavili šele letos. Pred tem so njene opekline napačno pripisovali drugim kožnim stanjem. Aktinični prurigo je namreč izjemno redka oblika kožne občutljivosti na sončno svetlobo, ki prizadene le eno osebo na 1000 ljudi v Britaniji. Na žalost pa ji zdravniki trenutno lahko pomagajo le z blaženjem simptomov.