Možganska kap

Atrijska fibrilacija je najpogostejša oblika hitrega in nerednega srčnega utripa, ki do kar 5-krat poveča vaše možnosti za pojav možganske kapi. Običajno je posledica staranja srca in bolezni venčnih žil. “Če želite preveriti vaše tveganje, izmerite ritem bitja vašega srca. Stisnite dlan v pest in jo obrnite navzgor. Dva prsta položite na spodnjo stran vašega zapestja in nežno pritisnite, ritmu pa z udarjanjem noge ob tla sledite vsaj 1 minuto. Če je ritem stalen, niste ogroženi,“ trdi dr. Howard Marshall iz bolnišnice Queen Elizabeth Hospital, Birmingham.

Hipertiodizma

Posameznikom, ki se jim pogosto tresejo roke, močno grozi pojav hipertiodizma. Stanje, v katerem pretirane količine ščitničnih hormonov krožijo v krvi, običajno prizadene kar do 10-krat več žensk kot moških med 20. in 40. letom starosti. “Iztegnite roko, dlan obrnite navzdol in nanjo položite navaden A4-papir. Če bo ta močno migljal, obiščite zdravnika. Običajno bolezen spremljajo še nepojasnjeno hujšanje, občutek tesnobe, ter stalna nihanja razpoloženja,“ svetuje Richard Ross iz univerze University of Sheffield.

Hipotiroidizem

Pri hipotiroidizmu ščitnica ne tvori dovolj hormonov, kar lahko močneje vpliva tudi na hitrost vaših refleksov. “Bolezen prizadene 15 na 1000 žensk ter enega na 1000 moških. Da bi določili možnosti tveganja, prekrižajte noge in z žlico udarite na predel enega izmed gležnjev. V kolikor ta noga ne bo reagirala in se refleksno premaknila, ste lahko močneje ogroženi,“ je povedal profesor endokrinologije Pierre-Marc Bouloux.

Multipla skleroza

S preizkušanjem lastne koordinacije lahko preverite prisotnost multiple skleroze. Ta kronična avtoimuna bolezen prizadene osrednje živčevje, kar močno vpliva tudi na nekatere funkcije, ki jih to opravlja – občutek globine, koordinacija, ravnotežje. “Sedite pred prijatelja. Ta naj svoj prst postavi v neposredno bližino vaših oči ter ga za nekaj centimetrov premika levo in desno ter naprej in nazaj. Po vsakem premiku se najprej dotaknite njegovega prsta, potem pa še svojega nosu. Če katerega izmed teh zgrešite, se nemudoma oglasite pri zdravniku, saj bi lahko to vodilo tudi v možgansko kap,“ pojasnjuje dr. Stokes-Lampard.

Kar 80 odstotkov vseh ljudi se bo vsaj enkrat v življenju soočilo z neprijetnimi bolečinami v predelu križa, ki so lahko resen naznanitelj artritisa in spondilitisa. Klinična značilnost teh bolezni je lahko tudi manjša gibljivost hrbtenice, zato se le pozabavajte s priljubljenim limbo plesom. “Postavite se vzravnano in se močno nagnite nazaj od pasu navzgor. V kolikor se pojavita občutek bolečine ali togosti v predelu hrbtenice, so vaše možnosti tveganja še toliko večje. V tem primeru nemudoma obiščite zdravnika in se dodobra prepričajte o obstoju bolezni,“ priporoča Mushtaque Ishaque iz bolnišnice Royal Orthopaedic Hospital, Birmingham.

Kadar se začnejo v stenah arterij kopičiti maščobe, kalcij in vnetne celice, postaja njihova svetlina vse manjša. Krvni pretok se zaradi tega sprva upočasni, če bolezen napreduje, pa se lahko popolnoma ustavi. “Lezite na posteljo in dvignite obe nogi do kota približno 45 stopinj. Poskusite jih čim dlje obdržati v zraku. Če v roku dveh minut ena ali obe postaneta zelo šibki in bledi, je vaš krvni obtok zagotovo prešibek. Še posebej ogroženi pa so predvsem posamezniki, ki jim že peša hoja, rane pa se jim počasneje ali pa sploh več ne celijo,“ pravi Michael Gaunt iz bolnišnic Addenbrooke’s Hospital, Cambridge in BMI St Edmunds Hospital, Suffolk.

Astma in pljučna obolenja

Nenehna 2-minutna hoja ali tek po stopnicah sta najenostavnejša načina, da ocenite zdravstveno stanje vaših pljuč. Med tem poskusite še govoriti z bližnjo osebo in opazujte rezultat. “Zadihanost oziroma hitro in intenzivno dihanje zagotovo nista vaša najboljša prijatelja. Vsekakor je priporočljiv obisk zdravnika, saj je lahko ob poznejših simptomih, kot je krvav kašelj, žal že prepozno. Preverite ali trpite za astmo, tuberkulozo ali pa celo pljučnim rakom,“ svari profesor Stephen Spiro.

Sindrom razdražljivega črevesja

Čas, ki ga telo porabi za prebavo zaužite hrane, lahko nakazuje na celo vrsto neprijetnosti, kot sta tudi sindrom razdražljivega črevesja ali gastroenteritis oziroma trebušna gripa. “Privoščite si koruzni obrok. Če bo telo za prebavo rumene zunanje lupine potrebovalo od 24 do 48 ur, je z vašim črevesjem vse v najlepšem redu. Bolj zastrašujoč je čas, daljši od 72 ur, kar je veliko prepočasi,“ trdi Anton Emmanuel iz univerze University College Hospital, London. V primeru, da v blatu zasledite še sled krvi, pa se nemudoma odpravite k zdravniku, saj bi lahko šlo tudi za nekatera nevarnejša obolenja, kot sta rak debelega črevesa in danke.

Melanom, najnevarnejša oblika kožnega raka

Maligni melanom je najbolj nevarna oblika kožnega raka, saj se hitro širi v sosedje tkivo in zaseva vse bližnje organe. Pojavi se lahko kjer koli na telesu, najpogosteje na delih, ki so pogosto in prekomerno izpostavljeni soncu. Raste lahko kot ploščata lisa v ravni kože ali pa kot privzdignjena bulica, zato bodite na te še posebej pozorni. “Fotografirajte nastalo liso že v začetni fazi, ko se je šele pojavila ter to ponovite prav vsak dan naslednjih 6 mesecev. Samo tako boste lahko vedeli, če se je lisa, v kolikor ni izginila, do takrat kaj spremenila. Ne pozabite, da so te informacije za zdravnika zlata vredne,“ svetuje dr. Stokes-Lampard.

Nenadno poslabšanje ali izguba vida

Starostna okvara rumene pege oziroma senilna degeneracija makule je najpogostejši vzrok okvare vida pri ljudeh, ki so starejši od 50 let. Vid se poslabša zaradi sprememb mrežnice in žilnice v rumeni pegi, ki predstavlja centralni del očesnega ozadja. “Poiščite okvir vrat ali velikega okna na drugi strani sobe ter se vanj najprej ozrite zgolj z desnim očesom, potem pa še z levim. Med tem drugo oko pokrijte z roko. Če s katerim očesom ne boste več zaznali celotnega okvirja, se nemudoma oglasite pri zdravniku. V kolikor boste poskus ponavljali, pa vedno izberite isti predmet, saj boste le tako opazili pomembnejše spremembe,“ pojasnjuje Milind Pande iz združenja UK & Ireland Society of Cataract and Refractive Surgeons.

Gluhota in naglušnost

Postopna izguba sluha je sicer povsem običajen pojav v višjem starostnem obdobju, a jo lahko povzročijo tudi razne infekcije, močna jakost zvoka, mumps ali pa celo meningitis. “Če sumite na zgodnjo naglušnost ali gluhoto, vzemite v roko zapestno uro in pojdite v tih prostor. Zatisnite si uho ter zraven postavite uro, ki jo boste začeli počasi odmikati. Tiktakanje bi morali slišati vsaj še na razdalji ene roke. Za pomoč pa lahko prosite tudi katerega izmed prijateljev, ki naj vam glasno šepeta v tihem prostoru. Slišati bi ga morali še z razdalje dobrih 30 centimetrov,“ priporoča George Murty iz univerze University Hospital Leicester.

Ste se nam že pridružili na naši Facebook strani? To lahko storite s klikom na