V ljudski medicini velja, da je spanec najboljše zdravilo. In očitno je nekaj resnice v tem reku. Nemški raziskovalci so namreč ugotovili, da nam dovolj spanja pomaga skrajšati trajanje bolezni. Izboljša namreč delovanje imunskega sistema, ki se nato bolje izbori z virusi, ki so nas položili v posteljo.

Ko imunske celice zaznajo, da je nekatere celice telesa okužil virus, aktivirajo določen protein, ki jim omogoči, da se na okuženo celico praktično prilepijo. Raziskovalci so ugotovili, da pomanjkanje spanja pa tudi daljše obdobje stresa, zmanjšuje sposobnost imunskih celic, da aktivirajo prej omenjeni protein. Tako se ne morejo dobro prilepiti na okužene celice.

Vodja študije Stoyan Dimitrov z univerze v Tübingenu zato v imenu svoje ekipe svetuje, da se ob prehladu in gripi dovolj naspimo. Pomislimo tudi, ali smo v kroničnem stresu. In če se v tem prepoznamo, razmislimo, kaj lahko storimo, da bi to stanje prekinili.

Dimitrov in njegovi sodelavci sicer sumijo, da aktiviranje proteina v primeru stresa in pomanjkanja spanja preprečujejo določeni hormoni, ki jih je v telesu preveč. Zato tudi menijo, da lahko tako pomaga spanec. Takrat se nam namreč naravno spustijo ravni hormonov.

To sicer ni prva raziskava, ki je ugotovila, da je stanje imunskega sistema povezano tudi s tem, koliko spimo. Spanec vpliva na kar precej procesov, ki potekajo v telesu. Ni pa nujno, da se držimo pravila, da moramo spati osem ur. Pustimo telesu, da samo pove, koliko spanja potrebuje. Nekateri ga namreč naravno potrebujejo manj, drugi več.

Pa še nekaj informacij o prehladu in gripi, ki jih je z nami v članku (povezava je pod tem odstavkom) delila specialistka družinske medicine prim. dr. Nena Kopčavar Guček, dr. med.

Prehlad in gripa se zdravita enako. Pravzaprav zdravila ne poznamo. Imamo le načine, kako omiliti simptome.

Da ne bi okužili drugih, je treba ob prehladu in gripi ostati doma. Ob vsakem kašljanju in kihanju namreč približno v krogu enega metra razpršimo več kot 10 tisoč kapljic. Vsaka vsebuje okoli 100 virusov. Kapljice so lahko tako majhne, da jih ne vidimo.

Proti gripi se lahko cepimo. Cepljenje je priporočljivo za vse. Neželeni učinki se pojavijo redko. Če pa se pojavijo, so najpogostejši oteklina, bolečina, rdečina na mestu, kjer je bila oseba cepljena. Veliko redkeje se zgodi povišana temperatura, slabost, glavobol, utrujenost. Toda to so neželeni učinki, ki običajno hitro minejo.

Zaplet prehlada ali gripe je lahko pljučnica. Takrat je treba k zdravniku. Znaki pljučnice so: visoka temperatura, kašelj, mrzlica, pospešena hitrost dihanja ali boleče dihanje, občutek dušenja, huda utrujenost, čezmerna zaspanost, lahko se pojavijo tudi motnje zavesti, zmedenost, zelo nizek tlak.

Ko zbolimo, je treba počivati, kot kaže raziskava – tudi dovolj spati. Pijte dovolj tekočine in če imate vročino, pijte pijačo v sobni temperaturi.