Znanstveniki so odkrili predel možganov, za katerega verjamejo, da deluje kot nadzorni center, ki nam pove, ali smo lačni ali ne. Z upravljanjem aktivnosti tega področja, bi lahko zdravniki pomagali pacientom s prekomernim (debelost) ali premajhnim apetitom (anoreksija), da bi bolje uravnali svoje prehranjevanje in to ne bi več ogrožalo njihovega zdravja.

Raziskovalci iz Univerze Arizona so odkrili, da je del možganov, ki mu pravijo 'čustveni' center v amigduli kriv za naš prekomeren ali premajhen apetit. Čeprav so do tega odkritja trenutno prišli le na poskusih na miših, verjamejo, da obstaja podoben center tudi pri ljudeh. Želijo si, da bi nekega dne lahko izključili signale nevronov in tako pomagali debelim ljudem s prekomernim apetitom ali jih vključili in pomagali ljudem z anoreksijo, da bi lahko znova jedli.

Prehranjevanje je ključna aktivnost, ki je skušna v takšni ali drugačni obliki vsem organizmom, a kljub vsemu se moramo še veliko naučiti o tem, kako deluje apetit, presnova in zakaj prihaja do razlik v telesni teži. Pri prehranjevanju gre za zapleteno povezavo med tem, kako naši možgani sprejemajo in obdelujejo senzorne informacije in kako naš prebavni sistem predela hrano. Okoli 70 milijonov ljudi po svetu se danes spopada z eno ali več motnjami hranjenja. Motnje hranjenja vključujejo prekomerno uživanje hrane, premajen vnos hrane, bulimijo, anoreksijo, debelost. Z motnjami hranjenja se spopadajo tako ženske kot moški vsej starosti. Čeprav številni nimajo diagnosticirane motnje hranjenja, se lahko spopadajo z težavami z apetitom ali nezdravim odnosom s hrano.

Čeprav na debelost vpliva delno tudi genetika in okoljski dejavniki, je vzrok za debelost večinoma prekomerno uživanje hrane. Predel možganov imenovan hipotalamus sprošča hormone, ki pomagajo urejati osnovne človeške potrebe, kot so lakota, žeja in potreba po spancu. A za naše uživanje hrane je odgovoren tudi čustveni del možganov in strokovnjaki iz Univerze Arizona so želeli odkriti, kateri predel možganov nadzoruje naš čustveni apetit in ali bi lahko vplivali na ta del možganov, da bi jedli bolj uravnoteženo.

Nekatere bolezni, zdravljenja in okoliščine lahko prav tako povzročijo, da posameznik uživa manj hrane, zato so znanstveniki pričeli preučevati živčne vezi pri anoreksičnih miših. Odkrili so, da številna področja v možganih komunirajo med seboj in si sporočajo, kako vzdrževati apetit. A ena skupina nevronov v amigdali - čustvenemu centru možganov - je, kot kaže, ključnega pomena za vso organizacijo komunikacije med nevroni. Ko so v poskusih izklopili nevrone za zavrt apetit, so anoreksične miši postale lačne. ''Tako lahko učinkovito blokiramo zavrt apetit, ki ga povzročajo vnetja pri pacientih, da ti pričnejo jesti več,'' je za britanski Mail Online pojasnil dr. Haijing Cai, nevroznanstvenik iz Univerze Arizona. ''Uporabili smo primer anoreksije, a za ljudi z debelostjo, lahko prav tako učinkovito aktiviramo nevrone, ki jim pomagajo jesti manj. To je pozitiven učinek, ki bi ga lahko imela ta študija.''