Dobra novica je, da napredujemo, vse ostalo je napihovanje

Zgodba Vicky Brown se je končala srečno, so se pa že oglasili tudi tisti, ki opozarjajo, da bi bilo treba o novem načinu zdravljenja poročati malo bolj zadržano. Dr. Karol Sikora, ugleden zdravnik, med drugim dekan Medicinske fakultete univerze v Buckinghamu, je v članku za Telegraph zapisal, da je napredek na področju raziskovanja imunoterapije sicer dobra novica, da pa gre žal hkrati za napihovanje uspešnosti rezultatov PR služb farmacevtskih podjetij. Novi rezultati so bili predstavljeni na nedavni konferenci Ameriškega združenja za klinično onkologijo, ki je potekala v Chicagu. In vsako leto se po tej pomembni konferenci zgodi, tako Sikora, da v naslednjih dneh mediji prejmejo novice o izjemnem napredku pri iskanju zdravila za raka. "V resnici želijo start-upi, ki večjim podjetjem prodajajo izsledke svojih raziskav te pokazati v veliko boljši luči, da bi za svoje nadaljnje delo prejeli večje investicije," pojasni.

"Tisti, ki vsak dan delamo s pacienti, ki zaradi raka tudi umirajo," nadaljuje, "o raziskavah nikoli ne bi govorili na ta način. Pozorni smo, da ne vzbujamo lažnega upanja. Lahko si le predstavljate, kako se počuti pacient, ki se zdravi že več let, njegov rak pa se je razširil. Zdravnik mu pove, da ni mogoče več ničesar narediti, nato odpre časopis in prebere takšne izjave o najnovejših raziskavah za zdravljenje raka. Seveda moramo biti veseli, ker na področju zdravljenja raka napredujemo. Toda ne smemo našega napredka napihovati." Za zahodno družbo je smrt tabu tema. To pa nekateri izkoristijo, da bi pridobili več investicij za svoje raziskave oziroma rast svojega podjetja, poudarja in dodaja, da so zdravila le en del zdravljenja pacientov. Tu so še kirurgija, radioterapija, dobra psihološka podpora. "Prava prihodnost je zame, da vsakega pacienta zdravimo povsem individualizirano. Da ga zdravimo glede na njegovo bolezensko stanje in okoliščine, v katerih živi in se zdravi."

Kako deluje imunoterapija?

Je pa imunoterapija v vsakem primeru pomemben korak naprej, da najdemo čim več čim boljših načinov, kako pomagati pacientom z rakom. Poenostavljeno povedano, deluje tako, da imunski sistem nauči, da napada rakotvorne celice. Naš imunski sistem se seveda že sedaj trudi, da nas brani pred vsemi oblikami nevarnosti, od navadnega prehlada do raka. Toda nekateri tumorji razvijejo zaščito, zaradi katere jih imunski sistem ne prepozna kot nevarne in jim dovoli, da se razvijajo. Ideja imunoterapije je, da doseže, da imunski sistem doume, kako premagati tudi takšne tumorje.

V eksperimentu, katerega del je bila Brownova, je sodelovalo 950 britanskih pacientov s kožnim rakom, ki je bil v poznem stadiju. Pri 60 odstotkih naj bi se tumorji zmanjšali, pove dr. James Larkin iz londonske bolnišnice Royal Marsden, ki eksperiment vodi. Začel se je šele pred dvema letoma, a kot pravi: "Moramo biti še previdni, ko govorimo o rezultatih, toda zaenkrat že imamo paciente, ki sploh nimajo več kožnega raka in živijo normalno. Obenem je treba opozoriti, da ta terapija ne deluje pri vseh pacientih. Zaenkrat lahko rečemo, da je učinkovita pri 25 do 50 odstotkih pacientov, to pa je odvisno od lastnosti njihovih tumorjev."

Stranski učinki naj bi bili manj hudi kot pri kemoterapiji, in sicer gre za slabost, utrujenost, izpuščaje.