Sprva so virus poimenovali Novel Corona Virus ali Ncov, nato pa je študijska skupina za taksonomijo ali sistematiko virusa zaradi lažje komunikacije določila skupno mednarodno poimenovanje virusa MERS-Cov, kar je krajšava za Middle East respiratory syndrom coronavirus ali srednjevzhodni respiratorni sindrom koronavirus. Koronavirusov naj bi bilo sicer sedem, zadnji, ki se je pojavil, pa je virus 2019-nCoV.

Izvor tega virusa še vedno ni popolnoma pojasnjen, strokovnjaki pa predpostavljajo, da gre za mutacijo enega od virusov iz iste skupine.

Sumijo tudi, da so enogrbe kamele, pri katerih so našli protitelesa proti mers, naravni rezervoar tega virusa. Trenutno še ni znano, kako se je virus prenesel na človeka. Gre za zoonozo, ki se kot večina drugih prenaša z okužene živali na človeka. V tem primeru se lahko prenaša tudi s človeka na človeka, in sicer preko respiratornih izločkov oz. preko kihanja, kašljanja ali neposredno prek dotikanja kontaminiranih ali okuženih površin in predmetov, ravno tako pri bližjem kontaktu z okuženo besedo, kot sta dotikanje ali rokovanje.

"Mnogo truda je vloženo v to, da se odkrije, kakšen je nov virus 2019-nCoV in ali se vede bolj kot virus sars, mers ali navadna oblika prehlada," je pojasnil specialist infektologije Amesh A. Adalja.

Kakšni so simptomi obolenja?

MERS-Cov povzroča težave z respiratornimi okužbami, torej z okužbami dihal. Ravno tako se lahko pojavi povišana telesna temperatura, močan kašelj in težave z dihanjem. Povzroči lahko tudi kronično pljučnico ali pnevmonijo ter lahko v redkih primerih privede tudi do odpovedi ledvic. Nov virus, ki se je pojavil, pa je kljub podobnim lastnostim drugačen od koronavirusa, ki povzroča sindrom akutne respiratorne stiske ali z drugim nazivom – sars, resno respiratorno bolezen, ki so jo prvič opazili novembra leta 2002, na Kitajskem. Pojavil se je namreč tako imenovan virus 2019-nCoV, ki ima drugo obliko, vendar iste simptome kot virus mers in je do zdaj na Kitajskem zahteval že 17 smrtnih žrtev.

"Potek akutne okužbe je lahko različen – nekateri okuženi nimajo simptomov, nekateri imajo zgolj lažjo okužbo dihal, podobno običajnemu prehladu. Pri nekaterih (običajno pri starejših, kronično bolnih oz. pri bolnikih z oslabljenim imunskim sistemom) je potek izjemno težak in se lahko konča s smrtjo obolelega," opozarjajo na NIJZ.

Primer virusa so do zdaj zaznali tudi zunaj Kitajske, vse več primerov okužb namreč je tudi v drugih državah. Skupno so jih do zdaj zabeležili 13, največ – štiri – na Tajskem. Japonska in Južna Koreja sta potrdili po dva primera okužbe. Virus je poleg tega do zdaj dosegel še ZDA, Tajvan, Vietnam in Singapur. V Evropi se še ni pojavil.

"V Sloveniji še nismo potrdili bolnika, okuženega z MERS-CoV. Tako kot drugod po svetu obstaja možnost, da bi se z okužbo v Slovenijo vrnil potnik z Bližnjega vzhoda," dodajajo na NIJZ.

- Potnikom, ki potujejo v kraje, kjer se bolezen pojavlja, priporočajo, da upoštevajo preventivne ukrepe, s katerimi se zmanjša možnost za okužbo.
- Izogibanje krajev in situacij, kjer bi lahko prišlo do okužbe.
- Izogibanje tesnemu stiku z zbolelimi.
- Pogosto umivanje rok z vodo in milom (20 sekund). Če milo in voda nista na voljo, se uporabi alkoholno razkužilo.
- Izogibanje uživanja surove in termično slabo obdelane hrane živalskega izvora.
- Izogibanje stika s kamelami in njihovimi izločki.

Po vrnitvi domov še približno 14 dni spremljamo svoje zdravstveno stanje – če se v tem času pojavi vročina, slabo počutje, kašelj, se po telefonu posvetujemo s svojim zdravnikom in mu povemo, da smo potovali v državo, kjer bi se lahko okužili z virusom. Zdravnik bo presodil naše zdravstveno stanje in svetoval, kako postopati. Zdravljenje virusa namreč še ni znano, bolj se med zdravljenjem osredotočajo na blaženje in zdravljenje simptomov bolezni.