Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) opičje koze povzroča virus, soroden virusu, ki je kriv za bolezen črnih koz. Ta je bila z globalno kampanjo cepljenja izkoreninjena leta 1980.

Simptomi pri okužbi z virusom opičjih koz so lahko blagi ali resni. Sprva se pojavijo simptomi, podobni gripi, kot so vročina, bolečine v mišicah in otekle bezgavke. Pozneje pa se lahko pojavijo izpuščaji in rane, ki so občasno tudi boleče.

Gre za bolezen, ki se na ljudi prenese z živali, praviloma z glodavcev in primatov, in se najpogosteje pojavlja v gozdnatih tropskih predelih srednje in zahodne Afrike.

Virus se lahko prenaša tudi med ljudmi, in sicer ob stiku s kožnimi ranami okuženega ali ob stiku z materiali, ki so se dotikali njegove kože. Okužiti se je mogoče tudi z izmenjavo telesnih tekočin ali kapljično.

Nedavno je bilo odobreno cepivo, ki ščiti pred okužbo s tem virusom, a je še nedostopno širši javnosti. Dobro zaščito pred okužbo sicer nudi tudi cepivo proti črnim kozam.

Inkubacijska doba opičjih koz je praviloma med 6 in 13 dni, lahko pa traja tudi do 21 dni. Najresnejše simptome imajo po navadi otroci. Vsi svetovni prebivalci, mlajši od 40 let, načeloma niso bili cepljeni proti črnim kozam in so kot zato bolj izpostavljeni okužbi.

Zabeležene stopnje smrtnosti ob predhodnih izbruhih opičjih koz so se gibale med 0 in 11 odstotki, v veliki meri pa so odvisne od tega, katera različica virusa je bila kriva za izbruh.

Znani sta dve genetski različici virusa; ena se pojavlja v kotlini Konga, druga pa v zahodni Afriki. Geografska ločnica med različicami je v Kamerunu, edini državi, v kateri sta bili zabeleženi obe različici.

V WHO so potrdili, da je bila pri okuženem posamezniku v Veliki Britaniji odkrita zahodnoafriška različica, ki je bistveno manj smrtonosna, a še vedno potencialno zelo nevarna.

Po podatkih WHO je Nigerija, ki je osrednje svetovno žarišče opičjih koz, med septembrom 2017 in aprilom 2022 poročala o skupno 558 primerih suma na okužbo z virusom. Med 241 potrjenimi primeri je bilo zabeleženih osem smrtnih žrtev, kar znaša 3,3 odstotka.

Pred izbruhom v Nigeriji leta 2017 na svetu 40 let ni bilo uradno zabeleženih primerov okužbe z opičjimi kozami.

S katere živali se je prenesel virus, še ni jasno, verjetno pa je bil to eden od glodavcev, zato WHO navaja stik z živimi ali mrtvimi divjimi živalmi kot dejavnik tveganja okužbe.

Virus opičjih koz je bil pri ljudeh prvič odkrit leta 1970. Opičje koze so se zunaj Afrike pojavile le nekajkrat; nazadnje leta 2019 v Singapurju, leto pred tem v Veliki Britaniji in Izraelu, leta 2003 pa v ZDA.

Prvi primeri opičjih koz v Avstraliji, na Švedskem in v več drugih državah 

Avstralske zdravstvene oblasti so danes potrdile prvi primer okužbe z virusom opičjih koz, preiskujejo pa še en primer verjetne okužbe. Oba moška sta se nedavno vrnila s potovanja po Evropi. V četrtek se je vse daljšemu seznamu držav s potrjeno okužbo pridružila še Švedska. O prvih primerih opičjih koz so danes poročali tudi iz Francije in Nemčije.

Oba Avstralca sta trenutno v izolaciji, hkrati pa poteka beleženje njunih stikov, poroča španska tiskovna agencija EFE.

Avstralski premier Scott Morrison je danes v Perthu novinarjem dejal, da je treba to zadevo jemati resno, a dodal, da še ni razloga za paniko.

Na Švedskem zdravstvene oblasti niso razkrile podatkov o okuženem posamezniku, sami pa še ugotavljajo, kje se je posameznik okužil, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Številnim evropskim državam, v katerih so odkrili primere opičjih koz, sta se pridružili še Francija in Nemčija.

V Franciji so opičje koze odkrili pri 29-letnem moškem s širšega območja Pariza, ki se ni pred kratkim vrnil iz ene od držav, v katerih kroži virus, so danes sporočile francoske zdravstvene oblasti. Te skušajo sedaj identificirati njegove stike, da bi preprečile nadaljnje širjenje virusa.

Nemški inštitut za mikrobiologijo v Münchnu pa je danes sporočil, da so virus opičjih koz potrdili pri pacientu, pri katerem so se pojavili značilni simptomi bolezni.

Zaradi naraščajočega števila odkritih primerov v več evropskih državah je nemški Inštitut Robert Koch pozval ljudi, ki se vračajo iz zahodne Afrike, zlasti geje, naj čim prej obiščejo zdravnika, če opazijo kakršne koli spremembe na koži, še poroča dpa.

Iz Italije, od koder so v četrtek poročali o prvem potrjenem primeru opičjih koz, so danes sporočili, da je število primerov naraslo na tri. Vsi trije moški se zdravijo v glavni bolnišnici za nalezljive bolezni Spallanzani v Rimu, so sporočile zdravstvene oblasti dežele Lacij.

V Belgiji so medtem odkrili drugi primer opičjih koz, je poročala belgijska tiskovna agencija Belga. Gre za primer moškega iz Brabanta, regije v belgijski provinci Flandriji, še navaja Belga, ki se sklicuje na objavljeni tvit belgijskega virologa Marca Van Ransta.

Sedaj bodo skušali ugotoviti potencialno povezavo med primeroma, saj sta se oba moška udeležila iste zabave. O prvem primeru so poročali v četrtek v Anwerpnu.

Pri Evropski komisiji so zaradi poročil o primerih okužbe z virusom opičjih koz v evropskih državah danes poudarili, da razmere zelo pozorno spremljajo in so v tesnih stikih z državami članicami.

Govorec komisije Stefan De Keersmaecker je ob tem še opozoril, da je Evropski center za obvladovanje in preprečevanje bolezni (ECDC) v četrtek objavil svoje prvo poročilo o izbruhu, v katerem so podatki o prenosljivosti in izvoru. Poročilo vsebuje tudi priporočila za zdravstvene oblasti in posameznike.

ECDC med drugim piše, da je treba posameznike, pri katerih obstaja sum, da so okuženi, čim prej izolirati, testirati in obvestiti. Ob potrjeni okužbi je treba začeti iskati stike. Če je v državi na voljo cepivo proti črnim kozam, naj pristojni preučijo možnost cepljenja tesnih stikov z visokim tveganjem, a po oceni razmerja med tveganjem in koristjo. Za primere s težkim potekom bolezni naj preučijo tudi možnost zdravljenja z antivirusnimi zdravili, če so dostopna v državi.

V začetku prihodnjega tedna bo sicer ECDC objavil prvo oceno tveganja v zvezi z opičjimi kozami.