Med najpogostejšimi simptomi bolezni dihal so kašelj, kratka sapa, bolečine v prsih, piskanje, oster zvok med dihanjem, hemoptiza, cianoza ali modrikavost in dihalna odpoved. Bolečina v prsih pa se lahko pojavi tudi zaradi težav s srcem ali prebavili. Ena resnejših bolezni pljuč pa je prav gotovo infekcijsko vnetje pljuč ali pljučnica. Kakšni so simptomi bolezni, vzroki zanjo in postopek zdravljenja?

Kako so zgrajena naša pljuča?

Pljuča so razdeljena na dva dela. Leva stran pljuč je nekoliko manjša od desne, ker si v levi polovici prsnega koša pljuča delijo prostor s srcem. Desna pljuča se delijo v tri režnje, leva pa v dva. Zrak, ki ga dihamo skozi usta in nos vstopa naprej skozi žrelo in grlo. Osnovne naloge dihal so dovajanje kisika v pljuča, prenos kisika v kri ter sprejemanje odpadne snovi ali ogljikovega dioksida iz nje. Dihanje je ponavadi samodejno in ga brez sodelovanja zavesti uravnava dihalno središče na možganski osnovnici. Pljuča in druge organe v prsih varuje koščen koš, ki ga oblikujejo prsnica, rebra in hrbtenica, okrog njega pa se boči 12 parov reber.

Okužba, ki jo moramo jemati resno

Pljučnica je pljučna okužba, ki jo moramo jemati resno. Zajame drobne pljučne mešičke ali alveole in tkiva okrog njih. V razvitih evropskih državah zboli za pljučnico od 1 do 5 ljudi na 1000 prebivalcev na leto. V kar 20 odstotkih pa je bolezen potrebno zdraviti v bolnišnici. V Sloveniji se zaradi pljučnice zdravi tudi do 2000 bolnikov na leto. Za našo državo še vedno velja podatek, da je okoli 50% bakterijske pljučnice, katere najpogostejši povzročitelj so bakterije pnevmokoke.

Pri pljučnici ne gre za eno samo bolezen, temveč za skupek številnih različnih bolezni, od katerih vsako povzroči drug mikroorganizem. Prizadeta so lahko celotna pljuča ali pa le del pljuč. Obsežnost pljučnice pa je odvisna od povzročitelja in odpornosti ali imunskega sistema osebe, ki je zbolela za pljučnico.

Kakšni so vzroki za nastanek pljučnice?

Trije glavni povzročitelji pljučnice so bakterije, virusi in glive. Po navadi se pljučnica začne pri vdihovanju škodljivega mikroorganizma v pljuča, včasih pa okužbo zanese v pljuča preko krvi ali pa se vanje preseli iz okužbe v bližini. Najpogostejše povzročiteljice bakterije pri odraslih so Streptococcus pneumoniae, Staphylococcus aureus, Legionella in Haemophilus influenzae. Pri starejših otrocih in mlajših odraslih pa pogosto pljučnico povzroči bakterijam podobna klica Mycoplasma pneumoniae. Pljučnico pa lahko povzročijo tudi virusi, kot sta virus influence ali gripe in noric ter glive.

Kateri so dejavniki tveganja za nastanek bolezni?

Med dejavnike tveganja spada alkoholizem, kajenje, sladkorna bolezen, srčno popuščanje ter kronična obstruktivna pljučna bolezen. V skupini visokega tveganja za nastanek pljučnice se nahajajo zelo mladi (otroci) in zelo stari (nad 65 let) ter ljudje brez vranice in tisti, ki se zdravijo zaradi kroničnih bolezni ali pa z določenimi zdravili (zdravljenje raka ali zdravila za preprečevanje zavrnitve presajenih organov). Ravno tako ogroženi pa so tudi paralizirani ali nezavestni, oslabeli ter vsi, ki imajo zaradi bolezni oslabljen imunski sistem (npr. aids). Pljučnica pa se lahko pojavi tudi po zahtevnejši operaciji na področju trebuha ali prsnega koša.

Prepoznajte simptome vnetja pljuč

Med simptome pljučnice, ki pa so lahko spremenljivi, spadajo:

Kašelj z izkašljevanjem izmečka,
Bolečina v prsih
Mišične bolečine
Utrujenost
Mrzlica ali vročina
Krvav izcedek iz pljuč
Težave z dihanjem.

Pri starostnikih so pogosto v ospredju znaki, ki niso neposredno povezani z dihali:

Zmedenost
Splošna oslabelost
Bruhanje
Velikokrat nimajo povišane telesne temperature.

Kdaj k zdravniku?

Če kašelj traja več tednov ali pa opazite katerega od simptomov je potrebno obiskati zdravnika, ki bo poslušal pljuča s stetoskopom. Pljučnica namreč po navadi povzroči značilne spremembe v prenosu zvoka. Če se po treh dneh jemanja antibiotikov zdravstveno stanje ne izboljša, opravijo še rentgensko slikanje prsnih organov. Hkrati pa pregledajo tudi izmeček in vzorec krvi ter na ta način prepoznajo natančega povzročitelja okužbe.

Kako poteka zdravljenje?

Zdravljenje je odvisno od povzročitelja. V ta namen vzamejo različne kužnine (izmeček, kri, plevralni izliv, urin).  Zdravnik najprej opravi razširjen telesni pregled, napoti bolnika na rentgensko slikanje pljuč in laboratorijske preiskave krvi. Nato oceni težavnost pljučnice  in se na podlagi tega odloči, ali lahko bolnik ostane doma in se zdravi sam, ali naj ostane v bolnišnici pod nadzorom in oskrbo zdravstvenega osebja. V resnejših primerih pa bolnik potrebuje celo zdravljenje na intenzivnem oddelku. Če zdravljenje poteka doma, je potrebno upoštevati zdravnikova navodila. Priporočljiv je nekajdnevni počitek ter zadostno pitje tekočin. Po koncu jemanja antibiotikov pa se je potrebno oglasiti na kontrolo. V kolikor zdravljenje poteka v bolnišnici pa antibiotik ponavadi vnesejo kar v žilo. Če je potrebno, dobi bolnik dodaten kisik in dodatno tekočino. Hkrati v bolnišnici poskusijo omiliti bolečino in  nadzorujejo temperaturo telesa ter preprečujejo nastanek strdkov. Spremljajo pa tudi stanje bolnikove morebitne kronične bolezni.