Uši so tri milimetre velike sivkasto bele žuželke, ki se zelo hitro širijo in prenašajo z ene osebe na drugo. Kadar eden izmed družinskih članov domov prinese uši, so zato potrebni preventivni ukrepi, ki bi zaščitili preostale člane družine, okuženemu pa čim prej odstranili zajedavce. Kako se lotiti uši, preverite v nadaljevanju. 

Kakšni so simptomi in značilnosti pojava garij?

Prvi pomemben znak okužbe je običajno srbež, ki se pojavi iznenada. Srbež se praviloma pojavi 2 do 6 tednov po okužbi. Srbež je izrazit predvsem ponoči, oziroma ko se pacient segreje.

Okužimo se predvsem s tesnim telesnim stikom (koža-koža), pri dolgotrajnem držanju za roke, spanju v isti postelji ali med spolnim odnosom z okuženim. Priložnostni dotiki, kot sta rokovanje ali objem, običajno ne predstavljajo tveganja za okužbo.

Garje se uspešno širijo zlasti med člani družine in tudi v kolektivih, kot so vrtci, šole, internati, bolnišnice, vojašnice.

Prenos posredno z uporabo perila, brisač ali posteljnine obolelega je redkejši.

Pri bolnikih z zelo kužno obliko garij, z velikim številom pršic, je prenos s posteljnino in brisačami zelo pogost.

Kožne spremembe najdemo predvsem tam, kjer je koža mehka in tanka (med prsti, notranja stran zapestja, komolec, kolena, okrog popka, dimlje, zadnjica, spolovilo).
Spremembe so v obliki rožnatih papul velikosti prosa, s krastico na vrhu. Običajno sta po dve in dve skupaj, kar predstavlja začetek in konec rovčka. Zaradi praskanja najdemo na koži opraskanine, drobne mehurčke, rdečino. Spremembe so običajno simetrične na zunanjih straneh telesa, nikoli ni izpuščaja na sredini prsnega koša ali hrbta.
Pri dojenčkih in majhnih otrocih je lahko prizadeta vsa koža, celo obraz, vrat, dlani in podplati.

Pršice, ki povzročajo okužbo, ne skačejo ali letajo, temveč se plazijo po topli koži. V zunanjem okolju lahko preživijo 24 do 36 ur pri sobni temperaturi in povprečni vlažnosti.

Pršice v koži so odporne na vodo in milo in preživijo tudi toplo kopel.

Bolniki so kužni, preden se razvije izpuščaj, običajno že 2 do 6 tednov pred srbenjem in izpuščajem.

Kako poteka zdravljenje garij?

Za običajne garje običajno zadoščajo sredstva, ki vsebujejo skabicide (sredstva proti pršicam), in jih nanašamo na kožo po navodilu zdravnika.

Zdraviti se mora celoten kolektiv, kjer so se garje pojavile, prav tako morajo vsi izvajati ukrepe za preprečitev nadaljnjega prenosa.
Po prvem nanosu zdravila na kožo obolelega je treba vsa oblačila, brisače in posteljnino oprati v pralnem stroju. Perilo, ki ga ni moč oprati, shranimo v plastične vrečke za najmanj 72 ur, v tem času pršice poginejo. Pohištva, prevlečenega s tekstilom, vsaj 24 ur ne uporabljamo, nato ga očistimo s sesalnikom. Tisto, ki se lahko čisti mokro, pa čistimo z vodo in detergentom.

Kako prepoznati naglavne uši?

Naglavne uši potrdimo tako, da na lasišču najdemo žive uši ali žive gnide. Običajno povzročajo neprijetno srbenje (po imunskem odzivu kože na snovi, ki jih uši izločajo s slino). Otroci se zaradi njih neprestano praskajo, na koži nastanejo opraskanine. Srbenje se pojavi šele nekaj tednov po tem, ko smo dobili uši. Pri nekaterih odraslih se srbenje ne pojavi, zato ne vedo, da imajo uši.

Naglavna uš je velika 3 do 4 mm in ima prosojno telo, zato jo težko opazimo. Živi na lasišču (predvsem za ušesi na zatilnem in čelnem predelu), najdemo pa jo lahko tudi na obrveh in trepalnicah.

Naglavna uš leže jajčeca (gnide), ki jih pritrdijo na posamezen las. Velika je 1 mm, ovalne oblike in ima top konec.

Gnide so lahko

Žive: so svetleče, rjavkaste barve. Običajno so od lasišča oddaljene do 5 mm. Če jih stisnemo med dvema nohtoma, počijo.

Mrtve gnide so motno bele barve. Ko jih stisnemo, ne počijo. Od lasišča so oddaljene več kot 10 do 15 mm.

Na kakšen način se širijo naglavne uši?

Naglavne uši se prenašajo s stikom. Neposreden stik glava-glava (najpogosteje): igranje, skupno bivanje. Posreden stik (redkeje): glavniki, krtače, kape, čelade, posteljnina, brisače, sedeži vlakov in avtobusov. Kljub temu, da lahko več ur preživijo v vodi, je okužba v plavalnih bazenih redka.

Kako ukrepati, ko jih opazimo pri otroku? Kako poteka zdravljenje? Še vedno velja, da je treba otroku pobriti lase?

Ko opazimo uši, v lekarni izberemo učinkovito sredstvo proti naglavnim ušem. Samo razčesevanje ni ustrezna oblika razuševanja.

Pred uporabo natančno preberemo navodilo in ga dosledno upoštevamo. Pomembno je, da razuševanje pri vseh, ki imajo naglavne uši, izvedemo na isti dan.

Postopek razuševanja:

- natančno upoštevamo navodilo za uporabo sredstva proti naglavnim ušem (preparata za razuševanje),
- nanesemo ga na suho lasišče,
- skrbno ga razporedimo po vsem lasišču, pustimo delovati in nato lasišče izperemo z vodo.

Razuševanje vedno na enak način ponovimo čez 7 do 10 dni.

- Med enim in drugim postopkom razuševanja vsak dan prečesavamo lasišče z gostim glavnikom.
- Las ne umijemo vsaj še dan ali dva po tem, ko smo sprali preparat za razuševanje.
- Razuševanja ne izvajamo preventivno, torej če še nimamo uši ali živih gnid.

Po končanem postopku razuševanja je pomembno, da v vroči vodi (okoli 60ºC) operemo glavnike, krtače, perilo, oblačila, brisače, posteljnino, ki so bili v stiku z lasmi.

Predmete, ki se jih ne more oprati, nepropustno zapremo v plastično vrečko in pustimo od 10 do 14 dni na sobni temperaturi ali 24 ur v zamrzovalniku. Oblazinjeno pohištvo in preproge posesamo.

Las otroku ni treba pobriti, lahko pa se pred ušmi zaščitimo tako, da se izogibamo medsebojni izmenjavi krtač, glavnikov, oblačil in pokrival (kap, šalov, čelad ...). Če imamo dolge lase, je bolje, da so tesno speti. V družinah z otroki, ki obiskujejo vrtec ali šolo, družinskim članom vsak teden doma pregledujemo/prečesavamo lasišče. Če dobimo obvestilo, da so se v šoli ali vrtcu pojavile uši, vsak dan doma pregledujemo/prečesavamo lasišče. Če najdemo uši, pri vseh, ki imajo uši ali žive gnide, še isti dan izvedemo razuševanje in obvestimo vse, ki so bili v zadnjih 14 dneh z njimi v tesnem stiku.

Je treba o tem obvestiti vrtec/šolo, prijatelje?

V primeru, da ima vaš otrok uši ali garje, je treba obvestiti vrtec/šolo in vse, s katerimi je bil otrok v stiku.

V vrtec/šolo gre lahko otrok po uspešno opravljenem postopku razuševanja in uspešnem zdravljenju garij.

Nekoč je veljalo prepričanje, da so garje in ušivost znak slabe higiene, kako je pravzaprav s tem?

Garje lahko dobi vsak. Pogosteje se pojavljajo tam, kjer je gostota stanovalcev velika in kjer ni pogojev za vzdrževanje osebne higiene, higiene perila in posteljnine.

Če so v preteklosti uši predstavljale znak slabe higiene in nizkega standarda, že dolgo ni več tako. Prav nasprotno - uši zlasti privlači čisto in umito lasišče.

Pripravila: Mateja Avsec Jozić, dipl. m. s.

Pregledala: Natalija Gradišek, dr. med.,spec. pediatrije

Vir: www. nijz.si