Z novim testom, ki ga je razvil javni britanski zdravstevni zavod, bi lahko lažje prepoznali dejansko starost možganov. Test vključuje dejavnike tveganja življenjskega stila, ki vplivajo na staranje možganov.

Starostne bolezni

Opravite test in odkrijte pravo starost vaših možganov

K.B.

06. 11. 2014 13.03

Vas zanima, koliko so vaši možgani v resnici stari? Opravite preprost test in odkrijte, ali starost vaši možganov ustreza dejanski starosti.

Vsaka nova guba na obrazu, boleči sklepi, maščobne obloge okoli trebuha razkrivajo staranje telesa. Kaj pa možgani? Kako vemo, kaj se dogaja z našimi možgani? Številni sicer prepoznajo, da njihov spomin ni več tako dober kot nekoč, da počasneje procesirajo informacije in da jih spomin včasih pusti na cedilu, kljub vsemu pa zdravniki pravijo, da je izjemno težko prepoznati, kaj se z njimi v resnici dogaja. A z novim testom, ki ga je razvil javni britanski zdravstevni zavod, bi lahko lažje prepoznali dejansko starost možganov.

Test vključuje dejavnike tveganja življenjskega stila, ki vplivajo na staranje možganov. Med njimi telesno težo, stopnjo vadbe, holesterola v krvi, količino popitega alkohola. Pa tudi, kako družabni ste in koliko ur na noč spite … vse to lahko namreč vpliva na vaše možgane in pripomore k povečanju tveganja za razvoj različnih oblik demence, kot je na primer Alzheimerjeva bolezen.

Ko se možgani starajo, se dobesedno pričnejo krčiti, saj se manjša količina možganskih celic. ''Starejši, kot smo, hitreje izgubljamo možganske celice,'' je za britanski Mail Online pojasnil dr. Stuart Ritchie, raziskovalec iz centra za kognitivno staranje in kognitivno epidemiologijo na univerzi Edinburgh. ''To vodi do krčenja možganov, vemo pa, da je to povezano z izgubo kognitivnih sposobnosti.'' Propadati prične na stotine povezav med celicami, ki pomagajo prenašati informacije. ''Možgani so tako kot katerikoli drugi del telesa. S staranjem se lahko iztrošijo,'' je povedal profesor nevrologije Michael Swash iz Queen Mary univerze v Londonu.

''Po 60. letu starosti bomo vsi utrpeli nekatere spremembe možganov, ki so povezane s staranjem. Pri nekaterih spremembe pridejo prej, pri drugih kasneje. Nekateri pa imajo takšno dedno predispozicijo, da jih varuje pred vsemi spremembami.''

Čeprav je delno vzrok za hitro staranje možganov genetika, pa veliko lahko naredimo sami, saj je velik del odvisen od življenjskega stila. Prav zato je test, ki ga je razvil klinični profesor nevrologije dr. Vincent Fortanasce iz univerze v južni Kaliforniji, narejen na podlagi prepoznavanja najpogostejših dejavnikov tveganja, ki škodujejo našim možganom.

Test:

Na sledeče izjave odgovarjajte z odgovorom 'Res je', 'Ni res':

1. Vsako noč spim od sedem do osem ur (ali več).

2. Vsak dan zaužijem vsaj pet sadežev sadja ali zelenjave, ki so bogati z antioksidanti.

3. Vsak dan pojem vsaj eno porcijo borovnic, malin ali robid.

4. Vsaj trikrat na teden jem pečeno ribo ali ribo na žaru bogato z omega-3 maščobnimi kislinami.

5. Vsaj petkrat na teden uživam prehranske dodatke ribjega olja bogatega z omega-3 maščobnimi kislinami ali dodatke lanenih semen.

6. Jemljem prehranske dodatke s folno kislino in dnevni odmerek multivitaminov.

7. Vsak dan vzamem nizek odmerek aspirina.

8. Vsaj petkrat na teden pijem rdeče vino ali sok grozdja.

9. Večino dni v tednu telovadim vsaj 30 minut na dan (skupaj najmanj tri ure na teden)

10. Berem knjige, rešujem križanke ali Sudoku, vključujem se v aktivnosti, ki zahtevajo učenje, pomnenje, računanje, analizo ali reševanje problema, in to vsaj petkrat na teden.

11. V svoji družini imam gene za dolgo življenje, kar pomeni, da so nekateri člani družine živeli do 80 leta starosti ali še dlje, ne da bi izgubili spomin.

12. Moj nivo holesterola je nižji od 5,2 mmol/l.

13. Moj nivo slabega LDL holesterola je pod 3,3 mmol/L.

14. Ne spopadam se s prekomerno telesno težo (manj kot 6 kilogramov preveč za ženske in manj kot 8 kilogramov preveč za moške).

15. Jem mediteransko prehrano – bogato s sadjem, zelenjavo, polnozrnatimi žitaricami, fižolom, oreščki ali semeni, olivnim oljem kot vir maščob in malo rdečega mesa.

16. Namesto masla in margarine uporabljam olivno olje in ne uživam trans maščob (čips, krofi).

17. Nikoli nisem kadil cigaret.

18. Imam normalen krvni pritisk.

19. Nimam sladkorne bolezni.

20. Nimam presnovnega sindroma (visok nivo trigliceridov, centralna debelost, hipertenzija), ki mu prav tako rečemo sindrom inzulinske odpornosti.

21. Nimam motenj spanja, kot so smrčanje, obstruktivna spalna apneja ali nezdravljena nespečnost.

22. Nadzorovanje vsakodnevnega stresa zame ni težava.

23. Imam veliko podporno skupino in številne aktivnosti s prijatelji, kolegi in člani družine.

24. Nimam težav s kratkoročnim ali dolgoročnim spominom.

25. Pripravljen sem na to, da bi preprečil Alzheimerjevo bolezen in pripravljen sem za to storiti kar koli.

Sedaj seštejte odgovore 'Res je' in poglejte, kaj število teh odgovorov pomeni:

0-11: Imate veliko tveganje za razvoj Alzheimerjeve bolezni. Svoji kronološki starosti dodajte 10 let in vedeli boste, koliko so vaši možgani stari v resnici. Pokličite svojega zdravnika in se z njim pogovorite o svojih zdravstvenih težavah. Povprašajte ga o tem, kaj lahko storite, da bi izboljšali svoje zdravje.

12-14: Imate nekoliko povečano tveganje za razvoj Alzheimerjeve bolezni. Svoji kronološki straosti dodajte pet let in dobili boste pravo starost svojih možganov. Čeprav ni večje razlike med vašo dejansko starostjo in starostjo vaših možganov, je dobro, da veste, da imate nekoliko povečano tveganje za razvoj Alzheimerjeve bolezni, da bi lahko z zmanjšanjem dejavnikov tveganja pripomogli k boljšemuzdravju.

15-19: Vse je v redu! Dejanska starost vaših možganov ustreza vaši kronološki starosti. To pomeni, da imate blago povečano tveganje za razvoj Alzheimerjeve bolezni. Zato pozorno znova preberite test, da bi razumeli, katere spremembe v prehrani, vadbi, mentalni stimulaciji in sprostitvi so potrebne, da bi izboljšali zdravje svojih možganov.

20-22: Ni slabo! Odštejte deset let od vaše kronološke starosti in dobili boste dejansko starost vaših možganov. Veliko naredite za svoje fizično in psihično zdravje. Preverite le nekaj tistih določenih vprašanj, ki ste jih označili z 'Ni res' in skušajte biti bolj pozorni na določene spremembe, ki jih še lahko naredite.

23-25: Čestitamo, dobro se starate! Od svoje kronološke starosti odštejte 15 let in dobili boste pravo starost svojih možganov. Ste odličen zgled zdravja z mladostnimi in produktivnimi možgani. Razen v primeru, da se stvari v vašem življenju drastično spremenijo, je vaše tveganje za razvoj Alzheimerjeve bolezni izjemno nizko.

Pomembno je, da pregledate test in obkrožite izjave, ki kažejo na to, da bi morali na tem področju izboljšati stanje. S svojim zdarvnikom se pogovorite tudi o svojih dejavnikih tveganja, da bi videli ali je potrebno kakšno koli zdravljenje.

demenca alzheimerjeva bolezen možgani staranje možganov