Statini za zniževanje ravni holesterola:

Statine vam bo zdravnik predpisal za zdravljenje povišanih vrednosti slabega holesterola (LDL) v krvi. Delujejo tako, da zavirajo ključni encim v biosintezi holesterola, hidroksimetil-glutaril koencim A (HMG-CoA) reduktazo. Čeprav so stranski učinki redki, pa so lahko precej neprijetni. Eden od dvajsetih ljudi zdravljenih s statini se pritožuje nad bolečinami v mišicah, poleg tega so stranski učinki še prebavne motnje, zgaga, trebušne bolečine. Med bolj resnimi stranskimi učinki pa je vpliv na jetra, ki v izjemnih primerih lahko privede tudi do ledvične odpovedi. V primeru, da občutite katerega koli od teh stranskih učinkov, se morate posvetovati z zdravnikom. Ta bo presodil, ali je potrebna le sprememba odmerka ali sprememba načina zdravljenja.

Nesteroidna protivnetna zdravila in acetilsalicilna kislina:

Ta zdravila predvsem blažijo ali odpravljajo bolečino in vnetja, znižujejo telesno temperaturo, zdravniki jih predpisujejo tudi tistim, ki imajo povečano tveganje za nastanek srčno-žilnih bolezni. Kljub njihovim pozitivnim učinkov, pa lahko jemanje teh zdravil povzroči nevarne neželene učinke na sluznici želodca ali dvanajstnika. Kar 40 odstotkov ljudi, ki jemlje ta zdravila, občuti bolečino v zgornjem delu trebuha – dispepsija. Poleg tega prihaja tudi do slabosti, bruhanja in napenjanja. 10 do 30 odstotkov ljudi dobi celo ulkus oziroma razjedo na želodcu ali dvanajsterniku. Pri enem do štirih odstotkih ta zdravila povzročijo krvavitve prebavil.

Steroidni inhalatorji za lajšanje simptomov astme:

Steroidi, v medicini znani kot kortikosteroidi, zmanjšujejo vnetja, povezana z alergijami, in preprečujejo zamašitve nosu, kihanje, srbečico in izcejanje iz nosu zaradi sezonskih ali celoletnih alergij. Prav zato so učinkovita pri lajšanju simptomov astme. Kortikosteroidi so na voljo kot tablete za hude alergije ali astmo, inhalatorji za astmo, nosna razpršila za sezonske ali celoletne alergije, kreme za alergije kože ali kot kapljice za oči, za alergijski konjunktivitis. Astmatiki in ostali bolniki, ki jemljejo ta zdravila, pa imajo posledično zmanjšano imunsko odpornost, dolgotrajnejše zdravljenje pa lahko zmanjša tudi kostno gostoto in privede do osteopenije ali celo osteoporoze.

Pred kratkim pa so avstralski znanstveniki ugotovili, da imajo moški, ki redno uporabljajo inhalatorje s steroidnimi zdravili, 36 odstotkov večjo možnost, da zbolijo za rakom na prostati, kot tisti, ki nimajo astme. Še večjemu tveganju so izpostavljeni posamezniki s hujšo obliko astme in morajo pogosteje jemati tablete ali injekcije s steroidi. Pri teh se tveganje poveča za kar 70 odstotkov.

Zdravljenje visokega pritiska:

Atihipertenzivno zdravljenje je praviloma vseživljenjsko, prenehanje jemanja zdravil pa slej ko prej povzroči zvišanje krvnega tlaka. Poznamo pet skupin antihipertenzivnih zdravil: diuretiki, zaviralci angiotenzinske konvertaze, zaviralci angiotenzinskih receptorjev, beta blokatorji, blokatorji alfa in zaviralci kalcijevih kanalov. Ta zdravila imajo lahko neprijetne stranske učinke, kot so motnje srčnega ritma, suh kašelj, otekline, rdečica obraza, zaprtost, motnje erekcije, vrtoglavica, otečeni gležnji …

Zdravila proti angini:

Zdravila proti angini širijo krvne žile, kar je dobro za vaše srce, a ne za vašo glavo, saj lahko povzročajo hude glavobole. Ti navadno sčasoma izzvenijo, če ne, se je treba posvetovati z zdravnikom.

K sreči pa kljub strašljivim stranskim učinkom nekaterih zdravljenj, ki so zapisani v opisu zdravila, večina ljudi teh ne doživi. Sicer pa so stranski učinki najpogosteje le začasni ali prehodni.