Bolezen perifernih arterij je ateroskleroza nog, ki povzroča njihovo ishemijo, torej zmanjšan pretok krvi skozi zožene krvne žile. Dejavnikov tveganja za razvoj bolezni perifernih arterij je več:

- starost nad 50 let pri diabetikih in ob prisotnosti drugih dejavnikov tveganja (kajenje, dislipidemija, hipertenzija),

- bolečine v nogah, ki se pojavijo pri naporu ali ishemični bolezni okončin,

- odsotnost perifernih pulzacij

- znana aterosklerotična bolezen drugje v telesu (koronarna, karotidna ali ledvična aterosklerotična bolezen).

Na podlagi fizičnega pregleda in tipične anamneze ni mogoče natančno postaviti diagnoze. Osnovni minimum fizičnega pregleda je palpacija (otipavanje) arterijskih pulzacij. Bolniki s periferno aterosklerotično boleznijo običajno nimajo težav, torej je v 20 do 50 % primerov bolezen asimptomatska. Z netipičnimi težavami se srečamo v 40 do 50 % primerov bolnikov, nato pa jih pogosto pripišemo drugim boleznim, najpogosteje gibalnemu sistemu, s katerimi so običajno povezane.

Običajne tipične težave so pri 10 do 35 % bolnikov, huda klinična slika in močno okvarjena cirkulacija v obliki kritične ishemije pa pri 1 do 2 % bolnikov. Bolezen se najpogosteje začne pri 40 letih z večanjem starosti. Moški so bolj izpostavljeni tveganju, zlasti tisti, ki so starejši od 65 let. Bolezen je zelo dolgo popolnoma brez simptomov, zato večina bolnikov niti ne ve, da bi lahko imela to bolezen.

Značilni simptomi

Ko se pojavijo, simptomi vključujejo:

nezmožnost hoje zaradi težav, ki se pojavijo med naporom in gibanjem in se kažejo kot utrujenost, bolečina, napetost, bolečina v stegnih, stegnih, bokih ali stopalih,

počasno celjenje razjed ali ran na okončinah, kakršna koli bolečina, lokalizirana v nogah, povezana s spremembo položaja telesa,

bolečina po obroku, ki jo je mogoče pravilno povezati z hrano in je povezana tudi z izgubo teže,

družinska nagnjenost k anevrizmi trebušne aorte.

Izjemnega pomena je telesna dejavnost 

Protitrombocitna terapija, namenjena preprečevanju nastajanja krvnih strdkov v žilah, je ključnega pomena pri bolnikih z periferno arterijsko boleznijo. Uporaba acetilsalicilne kisline zmanjšuje potrebo po žilnih operacijah pri primarni preventivi, dokazano pa je, da dvojno antiagregacijsko zdravljenje zmanjšuje pojavnost srčnega infarkta in kapi pri bolnikih z boleznimi perifernih arterij.

Za preprečevanje aterosklerotične bolezni je fizična aktivnost, torej vsakodnevno programirana hoja, neprecenljivega pomena. Telesna aktivnost in hoja vplivata na nadzor in uravnavanje znanih dejavnikov tveganja pri zdravih ljudeh, pri pacientih pa se dosežejo izboljšave in, kar je najpomembneje, razvoj kolaterala ali krvnih žil, ki bodo 'prevzele' funkcijo zamašenih krvnih žil. Zato ni presenetljivo, da morajo terapijo z zdravili v vseh fazah bolezni, razen seveda ob hudi ishemiji in bolečinah v mirovanju, spremljati programirane vaje.

Ko bolnik doseže možnost kakovostne hoje, je treba povečati intenzivnost vaj in povečati hitrost hoje. Namen treninga je tako izzvati mehanizme razvoja tako imenovane kolateralne arterijske mreže z izzivanjem ishemije – pojav bolečine pa je dokaz kopičenja mlečne kisline.

Vir: adiva.hr