Strokovnjaki iz Severnozahodne univerze Chicago so opravili raziskavo, ki je pokazala, da imajo ljudje z zgodnjimi znaki kognitivnega upadanja občutno manjše število kapilar na zadnjem delu očesa kot zdravi ljudje. Odkritja so dodala le nove informacije k predhodnjim odkritjem, ki so pokazala, da so spremembe v majhnih krvnih žilah v mrežnici prvi pokazatelj sprememb v možganih. Raziskave na tem področju so še vedno v zgodnjih fazah, a znanstveniki menijo, da bi lahko na podlagi rezultatov, ki jih dobivajo, v prihodnosti ustvarili preprost test za oči, ki bi prepoznal zgodnjo fazo Alzheimerjeve bolezni.

Kako je potekala raziskava?

V raziskavi so znanstveniki spremljali 32 prostovoljcev, ki so jim opravili testiranje možganov, da bi videli, kako dober je njihov spomin. Primerljali so posameznike iste starosti, spola in rase, ki so že utrpeli kognitivni upad in zdrave posameznike. Pri obeh skupinah so spremljali tudi število kapilar na mrežnici. Mrežnica ali retina je sezorinevralno tkivo, ki leži na zadnji steni očesa in je zadolžena za nastanek slike, ki jo vidimo. Pokazalo se je, da so imeli posamezniki, ki so se spopadali s kognitivnim upadom manj kapilar na tem področju kot zdravi posamezniki. Rezultate študije, ki jo je vodila dr. Sandra Weintraub, so objavili v strokovni reviji PLoS One.

Znanstvenica je v reviji zapisala: ''Mrežnica predstavlja direktno povezavo z našimi možgani. V resnici vsebuje nevronske celice.'' Mrežnico pa lahko dobro opazujejo z novo tehnologijo imenovano OCT angiogragfija, ki lahko zelo natančno pokaže spremembe kapilar. Na ta način direktno pokaže, kaj se dogaja v možganih, saj vnetja lahko zelo hitro poškodujejo male krve žilice, je dr. Weintraubova povedala za revijo Quarz. Mrežnica in možgani so namreč povezani z optičnim živcem.

Profesorica Amani Fawzi, ki je prav tako sodelovala v raziskavi, pa je dejala: ''Ko bodo naši rezultati potrjeni, lahko ta pristop zagotovi dodatno vrsto biomarkerja za identifikacijo posameznikov z velikim tveganjem za razvoj Alzheimerjeve bolezni. Take posameznike bi lahko bolj natančno spremljali in bi bili prvi kandidati za terapije, katerih cilj je upočasnitev napredovanja bolezni ali preprečevanje nastopa demence, ki je povezana z Alzheimerjevo boleznijo.'' Terapije za upočasnitev razvoja Alzheimerjeve bolezni so namreč veliko bolj učinkovite, če jih pričnemo izvajati v zgodnjem obdobju, preden se pričnejo večje poškodbe možganov in večji kognitivni upad, je še dodala profesorica Fawzi.

Znano je, da imajo bolniki z Alzheimerjevo boleznijo zmanjšan pretok krvi v mrežnici. A zadnje raziskave so pokazale, da so te spremembe prisotne tudi pri osebah z zgodnjimi simptomi Alzheimerjeve bolezni in blagim kognitivnim upadom.

Druga, nekoliko večja študija, ki jo je izvedel Duke Eye center za bolezni oči v mestu Durham v Severni Karolini, pa je primerjala mrežnice 200 ljudi z Alzheimerjevo boleznijo, ljudi z blago okognitivno okvaro in ljudi z zdravimi normalno delujočimi možgani. Bolniki z Alzheimerjevo boleznijo so imeli manj krvnih žil in zmanjšan pretok krvi v primerjavi z zdravimi ljudmi in osebami z blago kognitivno okvaro. Tudi občutljiva plast mrežnice je bila tanjša. A v tej študiji, ki je bila objavljena v strokovni reviji Ophthalmology Retina, ni bilo razlike med krvnimi žilami pri ljudeh z blago okvaro kognitivnih sposobnosti in zdravimi ljudmi. Ni bilo jasno, ali se mrežnica spremeni že na začetku bolezni ali ne. Vodja raziskave profesorica Sheron Fekrat je dejala: ''Če bi lahko prepoznali spremembe v krvnih žilah na mrežnici pred kakršno koli spremembo v možganih, bi to spremenilo vse.''

Predvsem, ker je trenutno edino diagnostično sredstvo, s katerim lahko prepoznamo Alzheimerjevo bolezen še vedno svinčnik in papir, s katerim izpolnjujemo test za to obliko demence.