Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije v svetu živi več kot 60 milijonov ljudi, ki trpijo za KOPB, tri milijone ljudi pa zaradi te bolezni vsako leto umre. SZO domneva, da bo ta bolezen do leta 2030 postala tretji glavni vzrok smrti v svetu.

KOPB je največkrat posledica kajenja cigaret, saj cigaretni dim škodi prav vsem delom pljuč. Ker dim vpliva na sluznico v velikih sapnicah, lahko povzroči kronični bronhitis, z brazgotinjenjem in zoženjem malih dihalnih poti privede do bronhioloitisa, ko poškoduje pljučne mešičke, pa povzroči še emfizem. Vse te motnje in okvare nato privedejo do neozdravljive zapore dihal, mišice začnejo propadati, bolnik pa hujša in postane šibek. Pogosto pa bolniki s KOPB trpijo tudi za depresijo.

Simptomi se razvijajo počasi, tudi nekaj let, a konstantno napredujejo. Vključujejo:

- napredujočo zadihanost ob telesnih naporih, sprva večjih, pozneje tudi najmanjših ali celo med mirovanjem;
- jutranji kašelj z gnojnim izmečkom;
- kašljanje, ki se ponavlja ves dan;
- večanje količin gnojnega izmečka;
- zaradi kopičenja sluzi, na kateri se razmnožujejo bakterije, so pogoste okužbe dihal, predvsem v hladni polovici leta, ob katerih bolnik izkašljuje rumenkast ali zelenkast izmeček;
- piskajoče dihanje, še posebej po intenzivnem kašlju.

Poleg naštetih simptomov lahko zaradi hladnega vremena in okužb izbruhnejo tudi različni zapleti. Emfizem lahko tako povzroči sodčasto obliko prsnega koša zaradi povečanja prostornine pljuč, zaradi pomanjkanja kisika lahko pomodrijo ustnice, jezik ter prsti na rokah in nogah, zaradi srčnega popuščanja otekajo gležnji, zaradi naglega in plitkega dihanja pa lahko pride tudi do rožnatega obarvanja kože.

Pri bolnikih s KOPB se kašelj pojavlja predvsem zjutraj, nekoliko manj intenzivno pa preko dneva. Ker kašelj večina kadilcev sprejme kot nekaj normalnega, ob njegovem pojavu ali poslabšanju velikokrat ne obiščejo zdravnika. Prav tako kadilci kot nekaj samoumevnega jemljejo kratko sapo, ki se sprva pojavlja zgolj med fizičnim naporom, saj jo pripisujejo slabi telesni pripravljenosti. Prav zato strokovnjaki opozarjajo, da ob pojavu teh simptomov čim prej obiščite zdravnika. Ob dovolj zgodnjem odkritju KOPB in ukrepanju se je namreč mogoče izogniti napredujoči okvari pljučnega tkiva, sicer pa bolezen močno vpliva na bolnikovo življenje. Večina se jih kmalu po postavitvi diagnoze upokoji zaradi težav z dihanjem, leto po postavitvi diagnoze jih približno četrtina umre, manj kot dvajsetina obolelih pa živi več kot 10 let od postavitve diagnoze.

Bolezen odkrijte čim prej!

Edina zanesljiva diagnostična metoda za KOPB je spirometrija oziroma preiskava pljučne funkcije. Ta metoda namreč omogoči oceno hitrosti polnjenja in praznjenja pljuč, dobrodošlo pa je tudi merjenje prostornine pljuč ob globokem vdihu in izdihu. Opravi se lahko tudi preiskava za motnje v izmenjavi plinov v zraku, s katero ocenjujejo prehajanje plina iz zraka v pljučnih mešičkih v kri.

Kaj sedaj, ko je diagnoza postavljena?

Opustitev kajenja je prvi ukrep, ki ga mora sprejeti bolnik, saj bo tako preprečil napredovanje upada pljučne funkcije. Nastale škode namreč ni mogoče popraviti, z zdravili bolnik le lajša simptome. Prav tako je pomembno, da se bolnik izogiba virusnim in bakterijskim okužbam (z rednim cepljenjem proti gripi in pnevmokoku, ne jemlje antibiotikov, če jih zdravnik ni predpisal, razkužuje roke, se v času epidemij izogiba zaprtih prostorov), izvaja posebne dihalne vaje, vaje za izkašljevanje in krepitev dihalnih mišic, je redno telesno aktiven ter tako izboljša pljučno funkcijo in telesno pripravljenost ter skrbi za kakovostno prehrano.

Zdravljenje sicer poteka s pomočjo tako imenovanih bronhodilatatorjev, pršil, ki širijo dihalne poti, ob napredovanju bolezni pa je potrebno trajno zdravljenje s kisikom na domu. Tako se zmanjšajo tudi težave, ki so posledica srčnega popuščanja. Bolnik mora v tem primeru prejemati kisik vsaj 15 ur dnevno. Otečene gležnje je mogoče lajšati z diuretiki. Če se prostornina pljuč močno poveča, se lahko zdravnik odloči tudi za odstranitev dela pljučnega tkiva. Presaditev enega ali obeh pljučnih kril je redek ukrep, ki pa je primeren zgolj za bolnike, ki so mlajši od 60 let in preživljajo zelo hudo stopnjo bolezni ter nimajo drugih možnosti zdravljenja.