Nekajkrat je obiskala osebnega zdravnika, ki jo je le napotil h ginekologu, ta pa direktno na urgentni MRI pregled in biopsijo. Diagnosticirali so ji Ewingov sarkom, ki se najpogosteje pojavlja pri najstnikih in je eden najbolj agresivnih in težko ozdravljivih rakov. Čeprav gre tipično za kostnega raka, se je pri njej rak razraščal med maternico, črevesjem in mehurjem. ''Ponosna sem na to, da znam ostati zbrana in mirna v težkih časih, a ko slišiš besedo 'rak', se ti svet obrne na glavo in preprosto ne moreš več misliti na nič drugega. Prevzel me je občutek popolnega strahu,'' se spominja Charlotte. Pričelo jo je dušiti in zapustiti je morala ordinacijo. Stekla je v park in zajemala zrak. ''Potrebovala sem zrak in nato sem hiperventilirala. Mama je pritekal za mano, da bi me potolažila, oče pa je ostal v ordinaciji, da mu je zdravnik povedal, kakšni so nadaljnji koraki. Padla sem po tleh in neutolažljivo jokala in govorila, da se ne morem soočiti s tem, kar me čaka.''

Kljub prvemu šoku, se je Charlotte odločila, da ne bo obupala, ampak da se bo bolezni postavila po robu. Deset dni kasneje se je sestala s svojim zdravnikom in imela v rokah pisalo in papir, na katerega je zapisala vsa svoja vprašanja – koliko mladim ljudem diagnosticirajo tega raka, kakšna je stopnja preživetja, kakšno bo zdravljenje in stranski učinki. Številke niso bile spodbudne. Od 88 mladih oseb starih med 15 in 24 let, ki so jim diagnosticirali tega raka, je naslednjih pet let preživela polovica fantov in dve tretjine deklet.

Kljub vsemu pa se je odločila, da se ne bo vdala v usodo. Bolnišnica je tako kmalu postala njen dom. Ko je prvič prišla na oddelek za zdravljenje mladostnikov z rakom, kjer je v zdravljenje vključena organizacija Teenage cancer trust, je takoj dobila občutek, da je to varen kraj. ''Tu ni bilo enake atmosfere kot v konvencionalnih bolnišničnih oddelkih. Prva stvar, ki sem jo videla, ko sem vstopila na oddelek, sta bila dva mlada fanta, ki sta se igrala na Xboksu. Bila sta plešasta in priklopljena na infuzijo, a sta se smejala in se šalila. Nisem mogla verjeti svojim očem, saj sem pomislila: ''Imata raka, zakaj se smejeta,''.'' Oddelek je bil svetel, imel biljardno mizo in velike sedežne garniture in Charlotte se je zdelo, kot da je prišla v klub za mladostnike. ''Zdravniki in sestre so ti dali občutek, da si normalen. Konec koncev smo vsi še vedno mladi ljudje, ki radi počnemo normalne stvari. V tistem trenutku sem se odločila, da se bom skoncentrirala le na zdravljenje,'' je povedala Charlotte, ki je kasneje postala obraz organizacije Teenage cancer trust (TNT), ki skrbi za to, da je zdravljenje mladostnikov bolj kvalitetno in tako pomagala zbirati prostovoljne prispevke, ki so v celoti namenjeni organizaciji. Enote TNT so v Veliki Britaniji vključene v 25 bolnišnic.

A zdravljenje je bilo vse prej kot lahko. Šest ciklov kemoterapije je omogočilo, da se je tumor tako skrčil, da so ga z operacijo lahko odstranili. Potrebovala je še dva cikal kemoterapije, da so se prepričali, da je rak popolnoma izginil, nato pa je sledila presaditev izvornih celic, ki so ji pomagale pri napornem zdravljenju. Na koncu je sledilo še šest tednov radioterapije. ''Fizično sem bila popolnoma na dnu. Bila sem izjemno šibka in samo v prvem tednu zdravljenja izgubila kar 9 kilogramov,'' se spominja. Stranski učinki zdravljenja so bili tudi boleče vnetje sluznice in razjede v ustih, zaradi česar je težko jedla, požirala in govorila. ''Znova postaneš dojenček. Mama je vse naredila namesto mene. Sam se ne moreš obleči in nahraniti. Nanjo sem se izjemno zanašala. Izklopila sem se iz preostalega sveta in se skoncentrirala na to, da ozdravim.'' Veliko vlogo pri tem pa so imeli zdravniki, sestre in specialisti za zdravljenje raka. ''Bili so tako dobro usposobljeni, da so takoj zaznali prvi znak vsakega stranskega učinka ali celo slabega dne, ki sem ga imela. Znali so nas tudi nasmejati in spoznala sem toliko čudovitih ljudi – danes svoje izkušnje ne bi spremenila.''

Dve leti kasneje je Charlotte raka premagala, njeni lasje pa so ji že znova zrastli do ramen. Po tem ko je svojo zgodbo zapisala na spletni strani svojega očeta Dominica in sestre Emme, ki sta v Londonu organizirala dobrodelni tek za društvo Teenage cancer trust, pa se je društvo odločilo, da postane njihov obraz in da s svojo zgodbo pomaga zbirati sredstva zanje. Na ta način pa pomaga vsem britanskim najstnikom in mladostnikom, ki se spopadajo z rakom.

Charlotte, ki je kljub bolezni zaključila študij prava, pa mora še vedno na vsake dva meseca hoditi na redne preglede v bolnišnico in bo to redno počela še naslednjih pet let. ''Rada se vrnem na oddelek. Danes sem izključila vse slabe spomine in se spominjam le lepih trenutkov. Društvo mi je dalo razlog za nasmeh tudi v trenutkih, ko bi se najraje sesedla in jokala.''