Vse se je pričelo oktobra 2010, ko je živel v mestu Leeds. Takrat je bil šele sedem tednov v vezi s Kirsty, a njuno življenje se je v trenutku obrnilo na glavo, ko je dobil hude bolečine v kolku, visoko vročino in ga je pričelo tresti. Hitro so ga odpeljali v lokalno bolnišnico, kjer se je njegovo stanje slabšalo. Ko je njegovo telo začelo ugašati, so ga sprejeli na intenzivno nego in ga dali za 11 dni v umetno komo. Zdravniki niso vedeli, kaj se dogaja in so pravo diagnozo na žalost postavili 20 ur prepozno. Žal niso prepoznali, da gre za sepso in so ga začeli pravilno zdraviti veliko prepozno. Šele ko so več ur po tem, ko je bil v bolnišnici, odkrili, da gre za zastrupitev krvi. Takrat niso več mogli zaustaviti grozljivih posledic, ki jih ima sepsa na telo. Deanov imunski sistem je imel na infekcijo v telesu močno reakcijo in pričel je napadati lastne notranje organe in tkivo. V enem trenutku so mu dali le še 5 odstotkov možnosti za preživetje, a nekako se je izvlekel.

Na žalost pa je za zdravniško napako plačal visoko ceno. V naslednjih dveh letih je prestal 30 operacij, s katerimi so mu morali amputirati obe nogi od kolena navzdol, desno roko, tri prste na levi roki, del nosu in uho. Šest mesecev se je spopadal s hudo depresijo. Ko se spominja temnih dni, pove: ''Nekoč sem bil aktiven, rad sem bil v najboljši formi. Ponosen sem bil na to, kako sem izgledal. Ravno sem spoznal dekle, ki mi je bilo res všeč, nato pa sem se moral nenadno spopasti s tem, da sem izgubil obe nogi, roko in dele svojega obraza. Izgubil sem dostojanstvo in občutek lastne vrednosti. Kirsty je pustila svojo službo, da je lahko skrbela zame. To je bilo najtemnejše obdobje mojega življenja in zdelo se mi je, da ni bilo več vredno živeti.''

Čeprav je že pomislil na samomor, mu je Kirsty vlivala novo moč in novo voljo. Odločil se je živeti. Na drugo obletnico svoje bolezni je Kirsty zaprosil za roko in poročila sta se junija 2013. Dean zaradi zapletov, ki niso bili povezani s sepso, ni mogel imeti otrok, a po treh letih umetne oploditve je njegova žena le zanosila. Po vseh preprekah, ki sta jih imela, se danes končno lahko veselita družinskega življenja. ''Tako sem vesela, da sem sledila svojemu notranjemu občutku in mu ves čas stala ob strani. Njegovo razpoloženje je bilo včasih res stresno, a k sreči se je vse dobro izšlo.''

Dean je pred kratkim zaključil teološko fakulteto in upa, da bo lahko prostovoljno delal v zaporih. Par pa se je odločil svojo zgodbo zaupati javnosti, ker želita povečati osveščenost o nevarnosti sepse.