V letošnji jeseni se poleg običajnih prehladnih obolenj še naprej vztrajno pojavljajo tudi virusne okužbe prebavil s slabostjo, drisko, zvišano temperaturo in včasih z bruhanjem.

Kako si lahko okrepimo imunski sistem in s tem zmanjšamo možnost obolenj? Kaj pa cepljenja – ali jih priporočate in komu jih priporočate?

Osnovni zaščitni ukrepi so zelo enostavni: zdrava mešana prehrana, dovolj spanja, redna telesna vadba, čustvena stabilnost (kot orožje proti jesenski in zimski turobnosti ter depresiji). Proti gripi, znani spremljevalki zime v stoletju od prve hude pandemije, še nismo našli zdravila, učinkovito pa jo preprečuje cepljenje. Priporočamo ga vsem, življenjsko pomembno pa je za kronične bolnike, njihove negovalce in bližnje, za bolnike z znižano odpornostjo (na primer za bolnike po kemoterapiji, tiste z aidsom, boleznimi krvi), za vse medicinsko osebje, osebje negovalnih ustanov in domov ostarelih, za vse, ki so poklicno izpostavljeni okužbam (učitelji, igralci, vsi, ki delajo z ljudmi).

Med obolenji so zelo pogosti prehladi, ki jih marsikdo preboli, kar medtem ko hodi v službo, šolo … Skratka, marsikdo si ne vzame časa za počitek in okrevanje. Kdaj pa je nujno, da ostanemo doma, v postelji oziroma kaj se nam zgodi, če ne mirujemo, ko bi morali?

Pravzaprav bi vsi, ki imamo opravka z ljudmi, pri prehladu morali vsaj kak dan ostati doma. S tem bi preprečili zaplete lastne bolezni in sodelavce obvarovali pred okužbo. Seveda je to v praksi težko uresničljivo. Obvezni 'hišni zapor' bi moral biti v primeru zvišane telesne temperature, saj ta zelo obremeni možgane in srčno-žilni sistem. Zapleti enostavnih prehladov so vnetje sinusov, bronhitis, pljučnica, vnetje srednjega ušesa ...

Čeprav prehlad prebolimo po približno dveh tednih, pa je vseeno dobro vedeti, koliko časa se je priporočljivo izogibati stikom z drugimi, da jih ne bi okužili?

Akutna faza prehlada mine, ko preneha curljanje iz nosu in ko pade vročina. Na žalost pa je človek kužen že dan ali dva, preden sam zboli, torej ko se lastne bolezni niti še ne zaveda. Prehladi se prenašajo kapljično, lahko tudi z okuženimi predmeti, kot so kljuke, pisala, celo bankovci.

Kako in kdaj pa lahko sami lajšamo simptome gripe ali prehlada?

Glavno zdravilo za prehlad je počitek, čim manj menjavanja temperature (ostanimo v stanovanju), zdravila proti bolečini in vročini, ki se dobijo brez recepta, kapljice za nos (če ni kontraindikacij, kot na primer nosečnost ali visok krvni tlak ), sirup proti kašlju, dovolj tekočine (če imamo vročino, naj bo tekočina nekje sobne temperature).

Kaj pa v primeru bakterijskih okužb? Kako pomembno je, da predpisane antibiotike jemljemo po navodilih in kaj se zgodi, če jih ne jemljemo redno ali jih ne porabimo do konca?

Virusna vnetja se res lahko zapletejo z bakterijsko okužbo (temu fenomenu včasih rečemo superinfekcija). V tem primeru je potreben obisk pri zdravniku, pogosto so predpisani antibiotiki, ki jih je treba jemati v rednih razmikih in tako dolgo, kot je predpisano. V nasprotnem primeru tvegamo razvoj odpornih sevov bakterij. Predstava o antibiotikih je pogosto preveč idealna. Poglavitno delo pri boju z mikrobi mora opraviti imunski sistem organizma, antibiotiki so le pomoč pri tem. Čezmerna uporaba antibiotikov slabi njihov učinek in pri bakterijah veča odpornost na ta zdravila. Tako je torej tudi počitek bistveni del zdravljenja.

Kdo mora biti še posebej pazljiv in mora takoj obiskati zdravnika?

Prehlad, ki se v tednu dni ne izboljša, težave z dihanjem, bolečine pri dihanju, dušenje, vztrajen kašelj, ki povzroča bruhanje, visoka temperatura, ki ne pade, obilen gnojen izmeček pri kašlju (temu rečemo "izkašljevanje na polna usta"), motnje zavesti, zmanjšana količina izločenega urina, zmedenost, pospešeno (prehitro) dihanje – vse to so signali za obisk pri zdravniku.