Zato se pred potovanjem v daljne dežele zaščitite s cepljenjem. Za dolgoletno zaščito pred hepatitisom A sta potrebna dva odmerka, medtem ko so za zaščito pred virusi B potrebni trije odmerki cepiva, prva dva sta priporočljiva še pred potovanjem. Lahko pa se odločite za kombinirano cepivo. Sicer je za preprečevanje okužbe z virusom hepatitisa B pomembno še upoštevanje načel varne spolnosti (stalni partner, zaupanja vreden partner, pravilna zaščita s kondomi), izogibanje stiku s telesnimi tekočinami drugih ljudi, uporaba sterilnih igel, brizg in drugih ostrih predmetov (akupunktura, piercing, tetovaže, medicinski posegi, igle za vbrizgavanje drog ...), uporaba lastnega pribora za telesno higieno (britvice, zobne ščetke ...).

Med najpogostejšimi vzroki za hepatitis so okužbe z različnimi virusi, ki povzročajo virusni hepatitis. Še v začetku osemdesetih let so poznali le dva virusa, ki povzročata virusni hepatitis, virus hepatitisa A in B. Kasneje so jih odkrili še več, na primer viruse hepatitisa C, D in E, verjetno pa bodo z leti odkrili še nove povzročitelje. Vsi do zdaj znani virusi lahko povzročijo akutni hepatitis, posledice okužbe in dolgoročna napoved poteka bolezni pa se razlikujejo med posameznimi virusi, kakor se razlikujejo tudi načini okužbe. Sicer se akutni hepatitis včasih razvije tudi ob okužbi z nekaterimi bakterijami (Legionella pneumophilla), drugimi virusi (Epstein-Barr) in zajedavci (plazmodij). Povzročajo ga lahko tudi drugi dejavniki, na primer nekatera zdravila (antikonvulzivi, anestetični plin halotan, prevelik odmerek paracetamola) in strupene snovi, vključno z alkoholom. Slednji je v razvitem svetu eden glavnih vzrokov za akutni hepatitis, najpogosteje zaradi virusa hepatitisa A in B.

Virus hepatitis A

V zahodnih državah je prav ta virus eden najpogostejših vzrokov za razvoj akutnega virusnega hepatitisa. Pogosto ta poteka brez simptomov oziroma so tako blagi, da jih pogosto ne prepoznamo. Bolezen, ki se prenaša predvsem z okuženo vodo in hrano, odkrijemo s pregledom vzorcev urina in blata.

Virus hepatitisa B

Vsako leto se po ocenah strokovnjakov v Evropi s tem virusom okuži okrog milijon ljudi. Virus se prenaša s stikom s kužnimi telesnimi tekočinami, v deželah v razvoju pa do prenosa virusa najpogosteje pride pri porodu z matere na otroka. Mogoč je tudi prenos s transfuzijo krvi. Tako so se številni bolniki s hemofilijo okužili z virusom hepatitisa A in B.

Kakšni so simptomi?

Čas od okužbe do razvoja bolezni se razlikuje glede na povzročitelja. Tako se po okužbi z virusom hepatitisa A bolezen razvije v šestih tednih, medtem ko po okužbi z virusom hepatitisa B lahko traja do celo šest mesecev, preden se pojavijo prvi znaki bolezni.

Mogoči začetni simptomi akutnega hepatitisa so:
• utrujenost in splošno slabo počutje,
• slab apetit,
• slabost in bruhanje,
• povišana telesna temperatura,
• neprijeten občutek v desnem zgornjem delu trebuha.

Po nekaj dneh začetnih simptomov lahko pride do zlatenice – rumenkastega obarvanja beločnic in kože, poleg tega blato postane svetlejše, urin temnejši, mogoča je tudi srbečica. S pojavom zlatenice se pogosto začetni simptomi umirijo, pri okužbi s hepatitisom B se lahko pojavijo še bolečine v sklepih.
Če je okvara jeter huda, lahko pride do odpovedi jeter, kar se kaže z zmedenostjo, krči in celo komo.

Pred okužbo se lahko cepite v ambulanti za cepljenje Zavoda za zdravstveno varstvo, ki deluje vsak delavnik med 8. in 13. uro, naročite pa se lahko po telefonu 01/ 586 39 18 vsak delavnik prav tako med 8. in 13. uro.