Dogajanje v našem črevesju ima posreden vpliv na dogajanje v naših možganih in posledično na naša čustva in misli. To ni nova teza. 

Prve študije so bile izvedene že v 20. stoletju 

Prve raziskave v zvezi s tem so bile izvedene v začetku 20. stoletja. V londonski bolnišnici Bethlehem Royal Hospital je zdravnik George Porter Phillips posumil, da bi melanholijo, ki jo danes poznamo kot depresijo, lahko povzročilo slabo stanje črevesja. Večina njegovih depresivnih bolnikov se je namreč bojda soočala tudi s hudim zaprtjem, zato je zdravnik iz njihove prehrane črtal meso in dodal kefir, ki je bogat z dobrimi bakterijami in je bil znan po tem, da lajša prebavo. Od 18 bolnikov jih je 11 popolnoma ozdravelo.

Kaj pa vemo danes?

Čeprav se trg prehranskih dopolnil že desetletja bolj kot z znanstveniki ukvarja z mislijo, da je rešitev za številne simptome v prebavnem traktu, so v zadnjih letih znanstveni dokazi za to vse bolj verodostojni. To, kar jemo, vpliva na črevesno mikrobioto, torej na celotno sestavo bakterij v črevesju, njena sestava pa na naše razpoloženje.

Nezdravo črevesje pa je le eden izmed vzrokov duševne bolezni, vendar tega vzroka ne smemo zanemarjati. Ena najpomembnejših nedavnih študij, ki podpirajo to tezo, prihaja z Japonske. 

Kaj razkriva nova študija?

Znanstveniki z Univerze Kyushu so vzredili miši v nadzorovanih pogojih brez mikrobov v telesu. Pokazalo se je, da imajo te miši v telesu več stresnih hormonov, in znano je, da stres povzroča vnetja. Vnetni procesi so sprožilci številnih bolezni. Ko so črevesni flori teh miši dodali dobre bakterije iz seva Lactobacillus, so živali pokazale manj stresnih reakcij.

Če spremenite svoj mikrobiom, boste spremenili svoje vedenje

V drugi študiji, tokrat s Kitajske, so mišim vsadili človeški mikrobiom, vzet iz hudo depresivnega bolnika. Izkazalo se je, da so te živali hitreje obupavale pri nalogah, bile manj motivirane, ko so jih dali v poskusne bokse, pa so se namesto raziskovanja zadrževale na obrobju. Živali so pokazale, kar bi si ljudje razlagali kot letargijo, brezup in depresijo. Če spremenite mikrobiom, boste spremenili tudi vedenje, pravi eden od soavtorjev študije dr. Julio Licinio. Isti znanstvenik je nedavno objavil študijo, ki nakazuje, da je tudi shizofrenija lahko povezana tudi z osiromašeno črevesno floro.

Vse več je študij, ki te trditve podpirajo. Letos objavljena avstralska študija, ki so jo izvedli na Univerzi za tehnologijo v Sydneyju, kaže, da so mladi moški z depresijo, ki so se prej slabo prehranjevali, po prehodu na sredozemsko prehrano občutno zmanjšali simptome depresije. Poleg tega je dokazano, da imajo ljudje z depresijo manjšo raznolikost bakterij v črevesju kot zdravi ljudje.

Zakaj je tako pomembna prehrana?

Strokovnjaki s Harvarda so potrdili, da prekomerno uživanje sladkorja, ki prispeva k motnjam ravnovesja v črevesju in razraščanju glivice kandide, prispeva k tesnobi. Poleg tega sladkor spodbuja vnetje v telesu, kar dokazano poslabša simptome tesnobe. 

Vse to niti ni presenetljivo, če vemo, da mikroorganizmi v črevesju sodelujejo pri sintezi nekaterih nevrotransmitorjev, imunskih dejavnikov in hormonov, ki neposredno ali preko nevronov avtonomnega živčnega sistema pošiljajo sporočila v možgane. 

Poleg tega se znanstvene raziskave zdaj širijo na nadaljnje preučevanje tako imenovane črevesno-možganske osi, saj se verjame, da so vključene tudi nevrološke, endokrine in imunske poti. Zato se zdaj denimo raziskuje, ali lahko sprememba prehrane in dopolnjevanje z ustreznimi izdelki z dobrimi bakterijami vpliva na druge bolezni, na videz nepovezane s prebavo, kot so Parkinsonova bolezen, multipla skleroza in hormonsko pogojene bolezni.

Povzeto po miss7zdrava