Prehrana z visoko vrednostjo polnozrnatih vlaknin, kot so polnozrnate žitarice, otrobi, pirin kruh in podobno, zmanjšuje tveganje za nastanek raka na jetrih, je pokazala nova študija Univerze Harvard. Vendar pa povečan vnos vlaknin iz sadja in zelenjave ni imel podobnega učinka, so odkrili ameriški znanstveniki. Pokazalo se je, da so imeli tisti, ki so v svoji prehrani zaužili največ polnozrnatih žit, za 37 odstotkov manjše tveganje za razvoj raka jeter, kot tisti, ki so uživali druge oblike žit. Polnozrnate žitarice, otrobi in žitne vlaknine so prav tako zmanjšale inzulinsko odpornost, hiperinzulinemijo (nenormalno povišano proizvodnjo inzulina) in vnetja v telesu, ki so sicer dobro poznani dejavniki, ki vplivajo na razvoj raka.

Po podatkih Onkološkega inštituta v Sloveniji vsako leto za rakom jeter zboli okoli 208 ljudi. Rak jeter je veliko pogostejši pri moških in najpogosteje se pojavi pri ljudeh starejši od 65 let, redko pri mlajši od 45 let. Najpogostejši rak jeter je hepatocelularni rak (HCC), ki se v več 80 odstotkih pojavi v cirotično spremenjenih jetrih. Dejavniki tveganja za razvoj ciroze so alkohol, virusne okužbe, izpostavljenost rakotvornim snovem iz okolja in presnovne bolezni.  

A kot kaže, lahko tveganje za razvoj raka jeter zmanjšate z vnosom polnozrnatih žitaric. ''Povišan vnost polnozrnatih žitaric, žitnih vlaknin in otrobov bi lahko bilo povezano z zmanjšanim tveganjem za razvoj HCC pri odraslih,'' je za britanski Mail Online povedal dr. Xuehong Zhang, profesor na Univerzi Harvard. ''Cela zrna so glavni vir prehranskih vlaknin in so sestavljena iz otrobov, kalčkov in endosperma (škrobnato jedro, op.a.), medtem ko predelane žitarice vsebujejo le jedro iz škroba, ostalo jim odvzamejo. Polnozrnate žitarice so tako dober vir vlaknin, vitaminov, mineralov, fitonutrientov in številnih drugih hranil, ki se jih med procesom predelave pri denimo beli moki odstrani.''

''Uživanje polnozrnatih žitaric in žitnih vlaknin je povezano z nižjim tveganjem za razvoj debelosti, sladkorne bolezni tipa 2 in nealkoholno boleznijo zamaščenih jeter, ki so dejavniki tveganja za razvoj raka jeter.''

Poleg tega, da takšna prehrana izboljšuje občutljivost na inzulin, uravnava presnovo in zmanjšuje sostemska vnetja, lahko vnos polnozrnatih žitaric in vlaknin izboljša delovanje črevesja, saj pozitivno vpliva na črevesno mikrofloro, še pojasnjuje strokovnjak. ''Dobra črevesna mikroflora pa lahko ključno vlogo pri preprečevanju raka jeter, vključno z najpogostejšo vrsto raka jeter HCC,'' še doda.

Zanimivo pa se je pokazalo, da uživanje vlaknin iz sadja in zelenjave v primerjavi z uživanjem vlaknin iz polnozrnatih žitaric, ni imelo enake učinke kot polnozrnate žitarice. Polnozrnate žitarice so bile pri preprečevanju raka jeter veliko bolj uspešne. Strokovnjaki menijo, da bi vzrok za to lahko bil, da sadje in zelenjava, še posebej sadje, ne vsebujejo le vlaknin, a tudi fruktozo in sukrozo - sadna sladkorja, ki pa tako kot sladkor lahko prispevata k poškodbam jeter in razvoju nealkoholne zamaščenosti jeter. ''Kljub vsemu natankega razloga za to še ne poznamo in bodo potrebne nadaljnje preiskave,'' je še dodal dr. Zhang. V vsakem primeru pa priporoča povečan vnos polnozrnatih žitaric, če želite zmanjšati tveganje za najpogostejšo vrsto raka jeter hepatocelularni rak (HCC).

Rezultati študije so bili objavljeni v strokovni reviji JAMA Oncology.