V Evropi naj bi bilo s hepatitisom B okuženih 14 milijonov ljudi, vsako leto se jih okuži še sedem ali osem tisoč. Zaradi posledic okužbe jih letno umre okoli 36 tisoč. Še večjo zdravstveno težavo predstavljajo okužbe s hepatitisom C, ki se po besedah prof. dr. Mojce Matičič s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana izrazito povečujejo. Na našem kontinentu je trenutno okuženih devet milijonov ljudi, vsako leto se jih na novo okuži od 27 do 29 tisoč. Zaradi posledic okužbe jih umre okoli 86 tisoč. Obstaja več virusov hepatitisa, vendar sta B in C najbolj nevarna. Imenujejo ju tudi tiha ubijalca, saj dolgo ne povzročata nobenih simptomov, vendar sčasoma privedeta do odpovedi delovanja jeter oziroma do pojave raka na jetrih. Hitro se lahko okužimo tudi z virusom A, le da ta ne streže po našem življenju. Zato pa še vedno poškoduje naša jetra.

Kako se lahko okužimo?

Tako hepatitis B kot C sta pravzaprav spolno prenosljivi bolezni, ki se prenašata z nezaščitenimi spolnimi odnosi. Toda kot razlaga dr. Matičič, se virusi hepatitisa B zelo hitro prenašajo z vsemi telesnimi izločki, zaradi česar si z okuženimi, denimo, ne smemo deliti pripomočkov za osebno higieno, medtem ko se virusi hepatitisa C najlažje prenašajo s krvjo. "Zaradi tega so na udaru predvsem uživalci drog, tako intravenski kot tudi tisti, ki njuhajo; predvsem, če si izmenjujejo pribor za uporabo droge in tudi če so samo enkrat rekreativno probali." Zbolijo lahko tudi tisti, ki so se kdaj odločili za tetoviranje ali prebadanje telesa in celo za akupunkturo. S hepatitisom A se po drugi strani okužimo z uživanjem okužene hrane in vode.

Kako se lahko zaščitimo?

Pred hepatitisoma A in B se lahko zaščitimo s cepivom, ki obstaja tudi v kombinirani obliki. Pred virusom A se je še posebno priporočljivo zaščititi, kadar potujete v kraje, kjer razsaja. Dr. Matičič cepljenje svetuje celo pred obiskom Mediterana oziroma držav Balkana, razen Hrvaške. Cepiti se moramo mesec dni pred izpostavljenostjo, nato še šest do dvanajst mesecev pozneje. Zaščiteni naj bi bili najmanj 22 let, morda celo do konca življenja. Tveganje, da zbolimo, sicer zmanjšamo tudi s skrbnim umivanjem rok. Pred hepatitisom B se je še posebno koristno cepiti, če menjamo partnerje. Prejme se tri odmerke: enega danes, drugega čez mesec dni, tretjega čez šest do dvanajst mesecev. Zaščiteni bi morali ostati do konca življenja.

Cepiva pred ostalimi virusi še niso odkrili; se je pa, kadar sumite, da bi se lahko s katerim koli hepatitisom okužili kadar koli v preteklosti, izredno dobro testirati. Bolezen namreč po navadi ne izbruhne akutno, zelo dolgo časa ne pokaže nobenih simptomov, zato jo drugače kot s preventivnim testiranjem ne moremo odkriti pravočasno. "Sploh ne vemo, da smo se okužili, nimamo zlatenice, nobenih bolezenskih znakov. Lahko šele čez 20 ali 30 let pride do odpovedi jeter, do raka na jetrih. Pred tem pa sploh ne vemo, da smo doživeli kakšno okužbo," pojasnjuje dr. Matičič. Nekaj bolezenskih znakov se pojavi šele po več letih, ko delovanje jeter že slabi. Lahko se pojavi nepojasnjena utrujenost, boli v sklepih in mišicah. 

Toda ko se enkrat pojavi zlatenica, ko postane rumena beločnica ter nato še koža, ko trebuh in noge otečejo, so jetra že začela odpovedovati. Zdravnica dodaja, da še vedno preveč bolnikov odkrijejo povsem naključno, medtem ko se zdravijo zaradi povsem drugih tegob. To pa je škoda, saj je bolezen, kadar je odkrita pred cirozo ali rakom, torej še pred izbruhom simptomov, mogoče pozdraviti. Zdravljenje naj bi bilo celo prav na zavidljivi ravni. "Kronični hepatitis B je z ustreznim zdravljenjem postal obvladljiva bolezen, saj zdravljenje lahko prepreči njegovo napredovanje. Zdravljenje kroničnega hepatitisa C pa je sploh eno najuspešnejših protivirusnih zdravljenj v zgodovini medicine," pravi dr. Matičič. "Z najnovejšimi zdravili, ki jih v kratkem pričakujemo, se bo uspeh zdravljenja močno izboljšal tudi pri bolnikih s slabšo prognozo za ozdravitev."