Alufolije ne uporabljamo le pri zavijanju hrane, a tudi pri kuhanju in pečenju - denimo, ko pečemo krompir ali meso v pečici. Prav tako aluminij vsebujejo številne poceni ponve ali lonci in med kuhanjem se iz njih prav tako lahko izloča aluminij. Prav tako se podatkih ameriške Agencije za strupene snovi in register bolezni, aluminij uporablja za proizvodnjo predelanih živil, ki se hranijo v aluminijastih posodah in se nato segrejevajo v pečici. Aluminij se uporablja tudi za proizvodnjo določenih zdravil, antacidov in v nekateri kozmetiki in deodorantih.

Majhno količino aluminija telo lahko povsem preprosto predela, a večja količina zaužitega aluminija je lahko problematična. Agencija za strupene snovi in register bolezni priznava, da ''uživanje večje količine predelane hrane, ki vsebuje aluminij ali kuhanje kislih živil v aluminijastih lončkih izpostavlja človeka višjim nivojem aluminija kot, če oseba uživa nepredelano hrano in uporablja pri kuhanju druge materiale.''

A to ni vse. Alufolija je predvsem problematična, ko jo uporabljamo za peko na visokih temperaturah. Visoke temperature povzročajo, da se aluminij iz alufolije prične izločati in okuži hrano. Študija objavljena v reviji International Journal of Electrochemical Science (Mednarodni žurnal elektrokemične znanosti) je odkrila, da lahko izločanje aluminija iz alufolije povzroči nesprejemljivo visoke nivoje aluminija v hrani. Študija je pokazala, da je koncentracija aluminija odvisna od vrste mesa, načina kuhanja, temperature kuhanja in dodajanja sadja in zelenjave.  Na primer rdeče meso, ki je bilo kuhano 40 minut na temperaturi 205 stopinje Celzija je imelo skoraj 380% več kontaminacije z aluminijem kot pri kuhanju. Pri pečenju perutnine se je pokazalo, da je imelo meso nekaj več kot 200% kontaminacije z aluminijem kot pri kuhanju.

Raziskovalci so prav tako odkrili, da je posebej problematična tudi kisla hrana. Do večjega izločanja aluminija iz alufolije je prišlo, če je hrana vsebovala limonin sok ali paradižnikov sok, na primer pri marinadi.

Vodja študije Ghada Bassioni iz Ain Shams Univerze je zapisala, da kuhanje v aluminijasti foliji omogoča, da aluminij lažje vstopa v telo. Prav zato je zaključila, da alufolija ni primerja za kuhanje, še posebej, če pri tem uporabljamo kislo hrano.

Podobne rezultate so odkrili tudi pri izločanju aluminija iz posode ali ponev. Dva raziskovalca, ki sta sodelovala v omenjeni študiji, sta ugotovila, da hrana v aluminijastih loncih in posodah vsebuje večje količine strupne kovine. Poročali so, da sol in citronska kislina povečata izluževanje aluminija v hrano.

Zakaj je aluminij nevaren za naše telo?

Aluminij je naravno prisotna kovina na zemlji in v majhni količini smo ji izpostavljeni preko zraka, hrane, vode in zemlje. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je sprejemljiv nivo aluminija na dan ne več kot 1 mg na kilogram telesne teže. Študije kažejo, da v povprečju zaužijemo okoli 9 mg aluminija na dan preko hrane.

Vendar pa, ali bi morali biti zaskrbljeni glede tega? Kot pravi profesorica Bassioni, uporaba alufolije pri kuhanju povečuje nivo aluminija v hrani do teme, da presega sprejemljive meje, ki jih je začrtala Svetovna zdravstvena organizacija. Tudi Agencija za strupene snovi in register bolezni pravi, da prekomerna količina aluminija lahko škodi našemu zdravju. V študijah so namreč izpostavljenost aluminiju povezali s slabšim delovanjem centralnega živčnega sistema, Alzheimerjevo boleznijo in boleznimi kostmi.