Letošnje leto svetovni dan boja proti raku, ki ga zaznamujemo 4. februarja, poteka pod sloganom "Skupaj zmoremo". Ob tem strokovnjaki opozarjajo na dejstvo, da samo v Sloveniji za rakom umre 5700 ljudi, v svetu pa rakava obolenja zahtevajo kar 7,6 milijona življenj. Kljub grozljivi statistiki je spodbuden vsaj podatek, da se preživetje slovenskih bolnikov povečuje iz leta v leto.

K zmanjševanju števila obolelih z rakom in posledično preštevilnih smrti zaradi raka lahko največ pripomorejo posamezniki s skrbnostjo za svoje zdravje, organizacije in država pa z ozaveščanjem prebivalstva. Predsednica združenja Europa Donna Slovenija Mojca Senčar ob tej priložnosti poziva vse ljudi k večji fizični aktivnosti, ki je eden izmed najpomembnejših dejavnikov za zmanjševanje tveganja za različne bolezni, med njimi tudi raka.

Rak lahko vznikne kjer koli v telesu, prizadene pa lahko oba spola. Nekoliko bolj ogrožena skupina so moški. Pojavlja se v vseh starostnih skupinah, vendar kar v 80 odstotkih po 54. letu. S staranjem prebivalstva zato lahko pričakujemo vedno več obolelih za rakom. Po podatkih Registra raka RS (SLORA) je mogoče predvideti, da bo od tistih, ki so rojeni po letu 2005, do 75. leta starosti za rakom zbolel skoraj vsak drugi moški in skoraj vsaka tretja ženska.

Če oseba zboli za rakom, je zdravljenje še vedno najbolj uspešno, če je bolezen odkrita v zgodnji fazi in se zdravljenje začne čim prej, preden bolezen napreduje. To pomeni, da je izjemno pomembno pravočasno prepoznavanje simptomov. Katere oblike raka so najpogostejše in na katere simptome morate biti še posebej pozorni?

Simptomi: sprva manjša zatrdlina v dojki ali pazduhi, izcedek, vdrtje bradavice ter pordelost in oteklost dojke, kasneje pa se lahko pojavijo tudi bolečina v kosteh, prsih ali občutek nelagodja v dojki, mlečni izcedek iz dojke, kožne razjede, oteklost roke zraven prizadete dojke ter nepojasnjena izguba telesne teže.

Dejavniki tveganja: genetska nagnjenost, spol, starost, dejavniki materinstva (zgodnja prva menstruacija, pozna mena, starost več kot 30 let ob prvem porodu, neplodnost, malo otrok in opustitev dojenja), višja telesna višina in mamografska nepreglednost dojk.

Preventiva: izogibajte se uživanju alkohola in prehrane z nasičenimi maščobnimi kislinami ter skrbite za zdravo telesno težo in redno telesno aktivnost. Dojke si tudi redno pregledujte, že od zgodnjih najstniških let naprej, po 50. letu pa bi morale ženske rednemu pregledovanju priključiti še redno presejalno mamografijo.

RAK PROSTATE

Simptomi: rak prostate sprva ne kaže nobenih simptomov, sčasoma pa se pojavijo težave, kot na primer pogosto uhajanje urina, še posebej ponoči, težave na začetku uriniranja in boleče uriniranje, šibek ali prekinjen curek, motnje erekcije, bolečine pri ejakulaciji in kri v urinu ali spermi. Razširjena bolezen se kaže še z bolečinami v trebuhu in kosteh, najpogosteje v hrbtenici, bokih in zgornjem delu stegen, otekanjem mod in spodnjih okončin, utrujenostjo, pomanjkanjem apetita in hujšanjem ter včasih tudi kašljem in celo dušenjem.

Dejavniki tveganja: predvsem starost (zbolevajo starejši) in dedna nagnjenost.

Preventiva: izogibajte se kajenju, ne uživajte alkoholnih pijač, skrbite za zdravo telesno težo, se redno gibajte, uživajte zdravo in uravnoteženo prehrano z veliko antioksidanti, skrbite za redne spolne odnose, po 50. letu pa hodite na redne zdravniške preglede prostate.

RAK KOŽE

Simptomi: nepravilno znamenje, ki hitro raste, ima nepravilne robove in je asimetrično, spreminja barve ali iz njega izteka kakršna koli tekočina. Nevarno je tudi večbarvno znamenje – treba je vedeti, da je ena barva skoraj zanesljivo črna, včasih tudi malo lila, ampak skoraj zanesljivo črna, in ta črnina praviloma ni umeščena v sredino znamenja, ampak sega na rob ali celo iz roba.

Dejavniki tveganja: izpostavljanje nevarnim ultravijoličnim žarkom, večjemu tveganju pa so izpostavljeni tudi ljudje, ki so – predvsem v otroških letih – večkrat utrpeli hujše sončne opekline in osebe z zelo svetlo kožo, kajti v tem primeru je v koži manj zaščitnega pigmenta.

Preventiva: izogibajte se nevarnim sončnim žarkom, še posebej v tistih delih dneva, ko je sonce najmočnejše. Preden greste na sonce, se vedno namažite z dovolj visokim zaščitnim faktorjem, izogibajte se solarijem, vsaj enkrat na dve leti pa odidite k dermatologu, da vam pregleda pigmentna znamenja, ki jih tudi sami redno opazujte in pregledujte.

RAK DEBELEGA ČREVESJA IN DANKE

Simptomi: krči in bolečine v trebuhu, kri v blatu ali črno blato, slabost, bruhanje in izmenjavanje driske in zaprtja, lahko se pojavijo tudi izguba telesne teže, krvavitve, občutek neizpraznjenosti črevesja po opravljanju velike potrebe, sprememba oblike blata, z napredovanjem bolezni pa se pojavijo še motnje odvajanja in popolna zapora črevesa. Lahko se pojavijo tudi slabokrvnost ter z njo povezana utrujenost, vrtoglavica in šumenje v ušesih.

Dejavniki tveganja: dednost, starost, alkohol, kajenje, nezdrave prehranske navade (premalo vlaknin in preveč mesa in živalskih maščob), premalo telesne aktivnosti, kronične črevesne bolezni ter črevesni polip.

Preventiva: dovolj se gibajte, skrbite za zdravo, uravnoteženo prehrano s čim manj živalskimi maščobami, uživajte čim več živil, ki so bogata z vlakninami in koristna za črevesno floro, ter hrano, ki je vir antioksidantov. Izogibajte se tudi alkoholu in kajenju, po 50. letu pa sodelujte v presejalnem programu Svit, v sklopu katerega lahko na dom prejmete enostaven test za odkrivanje prikritih krvavitev v blatu.

RAK PLJUČ

Simptomi: kašelj, ki se je iz jutranjega nekoliko spremenil in ne poneha, hujšanje, težko dihanje, zasoplost, utrujenost, bolečina in zbadanje v prsih, vratu ali rami, krvavo obarvan izmeček in klinični znaki pljučnice. Pri dolgoletnem kadilcu se lahko pojavi tudi odpor do kajenja.

Dejavniki tveganja: kajenje (aktivno in pasivno), pri tem pa je tveganje odvisno od tega, kdaj je oseba začela kaditi in koliko cigaret dnevno je pokadila. Poleg kajenja pa tveganje za raka na pljučih povečujejo še izpostavljenost azbestu, radonu, težkim kovinam (nikelj, krom, kadmij, kobalt) in njihovim spojinam, arzenu in produktom izgorevanja naftnih derivatov.

Preventiva: opustite kajenje (tveganje za kadilca se že pet let po opustitvi zmanjša za 50 odstotkov) in zmanjšate izpostavljenost drugim rakotvornim snovem v okolju.

Ste se nam že pridružili na naši Facebook strani? To lahko storite s klikom na