Kap v skoraj polovici primerov povzroči možganska tromboza, pri kateri krvni strdek povzroči zamašitev ene od možganskih žil, tretjina kapi pa je posledica možganske embolije, do katere pride, če se odtrga delček krvnega strdka, ki je nastal nekje v telesu in ga kri nato zanese do manjših možganskih arterij, ki se zaradi strdka zamašijo. Tako 80 odstotkov vseh kapi povzročijo strdki, v tem primeru pa govorimo o ishemični kapi. Za petino primerov pa so odgovorne možganske krvavitve. Do teh pride zaradi razpoke v steni žile, kri pa se nato razlije v možgane ali pa zaradi počene anevrizme, pri kateri pride do krvavitev v možganske ovojnice. Ne glede na to, kakšen je vzrok kapi, vedno pride do odmrtja možganskega tkiva in nepopravljive izgube možganskih celic.

Prepoznajte simptome!

Simptomi možganske kapi se pojavijo nenadoma, v nekaj sekundah ali minutah, najznačilnejši pa so:

- oslabelost ali ohromelost polovice telesa;

- težave z govorom, izražanjem in razumevanjem;

- nenadna huda vrtoglavica in/ali glavobol;

- slabost in bruhanje (pogostejša pri kapi zaradi krvavitev v možgane);

- izguba občutkov, odrevenelost določenih delov telesa, tudi obraza;

- tresavica, nerodnost in težave pri nadzorovanju gibov;

- težave pri požiranju;

- enostranske motnje vida ali dvojni vid;

- povešena zgornja veka z drobno zenico in odsotnost potenja na prizadeti strani;

- zmedenost;

- nezavest, koma, v najhujših primerih smrt.

Kdo je možganski kapi najbolj izpostavljen?

Možganska kap se pri osebah, ki so mlajše od 40 let, pojavlja izjemno redko, pri starejših pa predstavlja enega glavnih vzrokov obolevnosti in smrti. V Evropi za kapjo zbolijo približno 3 osebe na 1000 prebivalcev, najbolj ogroženi pa so moški in temnopolti ljudje, ki so bolj nagnjeni k povišanemu krvnemu tlaku. Poleg teh dejavnikov, na katere ne moremo vplivati, pa obstajajo še drugi, katerim se lahko popolnoma izognemo s spremembo življenjskega sloga. Ti dejavniki so:

- povišan krvni tlak, ki povečuje tveganje za nastanek možganske embolije, tromboze ali krvavitev;

- bolezni srca (motnje v delovanju zaklopk, oslabljena srčna mišica, aritmija), ki pospešujejo nastajanje strdkov;

- anevrizme možganskih arterij;

- sladkorna bolezen tipa 2;

- debelost, predvsem pri osebah z več maščobe okoli trebuha;

- povišana vrednost holesterola in maščob v krvi;

- nezdrav življenjski slog (malo gibanja, kajenje, prekomerno uživanje alkohola, zloraba drog, slabe prehranjevalne navade);

- uporaba kontracepcijskih tabletk pri ženskah, ki kadijo ali trpijo zaradi migrenskih glavobolov);

- nosečnost zaradi povišanega krvnega tlaka.

Kako ukrepati?

Če sumite, da je vaš bližnji doživel možgansko kap, takoj pokličite reševalce. Prizadetega položite v posteljo in mu odstranite vse, kar bi ga utesnjevalo in tiščalo (kravata, pas, ovratnik …) in mu glavo podložite z vzglavnikom. Dihalna pot naj bo odprta. Če ima oseba zobno protezo, ji jo odstranite in ji ne dajajte ničesar za jest ali pit. Če je prizadeti v nezavesti ali bruha, ga namestite v stabilni bočni položaj.

Ves čas čakanja na pomoč skrbno nadzorujte bolnika, medtem pa pripravite njegovo zdravstveno kartico in seznam zdravil, ki jih jemlje, nato pa si zapišite podatke, kdaj so se pojavili simptomi in znaki, kdaj je prišlo do krčev, nezavesti, ali se je oseba medtem poškodovala, če je že kdaj utrpela možgansko kap in katere bolezni je imela pred tem ter katera zdravila jemlje. Vse to bo prispevalo k učinkovitejšemu zdravljenju in bo pomembno povečalo možnost za preživetje ter zmanjšalo tveganje za hujše posledice.