Kako vemo, da imamo gripo, ne pa prehlada – oziroma kako vemo, da je nekaj resnejšega?

Gripa in prehlad pozimi nastopata skupaj, drug ob drugem, včasih se celo prepleteta. Gripo povzroča virus gripe. Letos je to v več kot 70 odstotkih tip A, H1N1. Prehlad pa lahko povzroči več vrst virusov: adenovirusi, sincicijski virusi, rinovirusi ...

Značilnosti prehlada pa so:

- težave se v začetku zelo izrazito pojavijo v trikotniku oči–nos–usta

- solzenje

- kihanje

- zamašen, slabo prehoden nos, obilen voden izcedek iz nosu

- boleče žrelo

- vročina (bolj pri otrocih, pri odraslih redkeje)

- kašelj

- glavobol, največkrat v predelu obraza

- pomanjkanje vonja in okusa

Tako gripa kot prehlad se lahko zapleteta. Pri otrocih pogosto prihaja do vnetja srednjega ušesa, pri odraslih do sinusitisa. Najresnejši zaplet tako gripe kot prehlada je pljučnica. Proti gripi se sicer lahko cepimo, proti prehladu ne. Je pa zdravljenje obeh bolezni precej podobno.

Povejte več o tem, kako zdraviti gripo.

Najbolj učinkovit ukrep je seveda zaščita, da ne zbolimo. Dokazano je v tem primeru najbolj učinkovit ukrep cepljenje proti gripi.

Zdravil za zdravljenje gripe pravzaprav ne poznamo. So le preparati, ki gripo omilijo ali skrajšajo njen potek, če jih vzamemo v 48 urah po okužbi. Največkrat seveda točne ure okužbe ne moremo določiti.

Zdravila za lajšanje simptomov lahko vključujejo preparate za zmanjšanje bolečine in za zniževanje vročine. Ta naj ne bi zrasla čez 38 stopinj Celzija, tu jo začnemo zbijati; oziroma pri kroničnih, zlasti srčnih bolnikih že prej. Pri njih se držimo navodil zdravnika. Največkrat svetujemo paracetamol. Pri vsiljivem, dražečem kašlju lahko uporabimo še zdravila za pomirjanje kašlja.

Ostanimo doma, priporočljiv je počitek in uživanje tekočine. Pri visoki vročini naj bo pijača sobne temperature. Če bomo ostali doma, bomo tudi preprečili širjenje okužbe v službi, šoli, na javnih transportnih sredstvih ...

Imate kakšen poseben nasvet za prehlad? Gremo prehlajeni lahko v službo, šolo, na zrak?

Pri vsakem kašljanju in kihanju iz dihal v okolico – to se pravi približno v krogu enega metra okrog posameznika – izločimo več kot 10 tisoč kapljic, tudi zelo majhnih, kot so denimo pri aerosolu oziroma spreju. V vsaki taki kapljici je okoli sto virusov!

Zato pozimi bolni ne hodimo na obiske, izogibajmo se javnim prireditvam in prostorom, raje ostanimo doma, dokler nismo spet zdravi. Letos opažam, da se povprečno pozdravijo v sedmih do desetih dneh. Smiselno je, da tudi prvi dan, ko nimamo več vročine, še ostanemo doma. Šele naslednji dan se odpravimo v službo, šolo.

Prehladi in gripa so virusna obolenja. Zdravi odrasli zbolimo približno trikrat ali štirikrat letno.

Poleg zgoraj opisanih zdravil bi priporočila še kakšne kapljice za nos, ki omogočajo dihanje skozi nos. Tu se vdihnjeni zrak namreč očisti,  segreje in navlaži, preden vstopi v spodnje dihalne poti. Potem kakšne preparate, ki redčijo sluz in olajšujejo izkašljevanje, kapljice za oči, če imamo vnetje veznic, pastile za blaženje bolečine v žrelu in grlu, tu je lahko učinkovit tudi kakšen islandski lišaj. Pomagajo lahko tudi kakšna tradicionalna zdravila, kot so poparki, ki blažijo kašelj, iz zelišč, kot so žajbelj, slez, materina dušica, trpotec ... 

Kaj lahko naredimo za preventivo? Komu denimo še posebej priporočate cepljenje proti gripi?

Cepljenje proti gripi je zagotovo najbolj učinkovita zaščita proti gripi. Priporočljivo je za vse. Še posebej pa za kronične bolnike z boleznimi ledvic, pljuč, srca, s sladkorno boleznijo, rakom ... Potem za bolnike z imunsko pomanljkljivostjo in njihove družinske člane, za osebe starejše od 65 let, za majhne otroke, to je stare od pol leta do dveh let, za tiste z ekstremno debelostjo, to je indeks telesne mase nad 40, in za nosečnice. Cepljenje je priporočljivo tudi za osebe, ki so pri svojem delu izpostavljene nevarnosti okužbe in lahko pri delu prenesejo okužbo na druge osebe. To še posebej velja za zdravstvene delavce in sodelavce, za negovalno osebje v zdravstvenih in socialnih zavodih ...

Cepljenje odsvetujemo pri alergiji na jajce, v primeru, da ima nekdo trenutno zvišano temperaturo. Potem počakamo, da bolezen mine. Odsvetujemo pri alergiji na sestavine cepiva in če je znan resen neželen učinek po predhodnem cepljenju z istim cepivom. Neželeni učinki se sicer redko pojavijo. Najpogostejši so na mestu vboda, kot so oteklina, bolečina ali rdečina. Zelo redko se pojavijo povišana temperatura, slabo počutje, slabost, glavobol, utrujenost. Neželeni učinki običajno hitro minejo. Trajajo približno 24 ur po cepljenju.

Virus gripe se prenaša kapljično, torej s kašljanjem, kihanjem, govorjenjem, poljubljanjem, tudi z rokovanjem in dotikanjem okuženih predmetov. Koliko časa virus gripe preživi na rokah oziroma predmetih in drugih površinah, pa je zelo različno. Raziskave so dale različne rezultate. Odvisno je tudi od tipa virusa. Nekateri naj bi na površinah lahko preživeli do 72 ur.

Z virusom gripe se lahko okužimo z vdihavanjem okuženega zraka skozi nos ali usta pa tudi z dotikom prek očesne sluznice. Pomembno je umivanje rok, kihanje v robček ali vsaj v hrbtno stran dlani, če si rok ne moremo razkužiti pred stikom s predmeti, ljudmi ... Nekateri zagovarjajo tudi kihanje, kašljanje v komolec.

Cepljenje sicer ščiti samo pred gripo, ne tudi pred drugimi boleznimi. Poleg gripe pa krožijo pozimi tudi drugi virusi pa še bakterije. Vsi lahko povzročijo prehlad, ne pa tudi gripe.

Kdaj k zdravniku?

Najbolj resen zaplet okužb zgornjih dihal, kamor štejemo gripo in prehlad, je pljučnica.

Pljučnica se največkrat pojavi pri starejših od 65 let.

Poleg tega je zaplet, ki zahteva obisk zdravnika, vnetje sinusov. Pojavi se bolečina v obraznem delu glave, vročina, gnojen izmeček, glavobol, tipičen nosni govor, nosljanje. Zaplet je tudi vnetje srednjega ušesa pri otrocih. Pojavi se bolečina v ušesih, spremlja jo vročina.