Zdravnica Andreja Kumer Lakner je povedala, da gre pri angini za vnetje mandljev in žrela, ki ga največkrat povzroči bakterija streptokok, lahko pa tudi nekateri virusi. »Gre torej za vnetje sluznice žrela in mandljev, kar lahko povzroči 'zožitev' oziroma težave pri požiranju. Sluznica žrela je živo rdeča, otekla, na povečanih mandljih so lahko gnojni čepki ali obloge. Tudi vratne bezgavke boleče otečejo,« razlaga zdravnica. Pri mnogih se angina pojavlja večkrat letno, največkrat pa v hladnejših mesecih.

Začne se hitro in brez izcedka iz nosu ter kašlja

Bolezen se lahko začne prav na hitro: v eni uri lahko naraste vročina na 39 stopinj Celzija, z mrzlico in glavobolom. Majhni otroci pogosto tudi bruhajo. Že požiranje sline je zelo boleče, iz ust se pojavi tudi značilen zadah. Ni pa izcedka iz nosu, razen pri mlajših od treh let, in tudi ne kašlja.

Angina se razvije, kadar obrambne sile telesa klonejo pred povzročiteljem. »Znani slovenski pediater, že pokojni dr. Tihole, je opažal, da otroci pred angino vedno doživijo neki dogodek, zaradi česar so žalostni, prestrašeni ali jezni. Teh čustev pa ne znajo, ne zmorejo ali ne smejo izraziti. Pojavi se angina. Če živijo še v prenatrpanih prostorih, uživajo revno hrano, se premalo gibajo na svežem zraku in premalo spijo, se jim angine rade ponavljajo,« pravi zdravnica.

Angina je nalezljiva

Kumer Laknerjeva pravi, da se prenese z neposrednim stikom z bolnikom, najverjetneje s kapljicami sline, zato je nalezljiva. Najbolj pogosto obolevajo šolski otroci in mlajši odrasli. Inkubacija je kratka, in sicer dva do tri dni.

Bolezen tudi brez zdravljenja mine v slabem tednu. Kljub temu pa je pri angini pametno obiskati zdravnika. Le-temu je pri postavitvi diagnoze v pomoč značilna klinična slika, pomaga pa si lahko tudi s "hitrim brisom žrela".

Grgramo žajbljev čaj, ližemo antiseptike in upoštevamo zdravnikova navodila

Kumer Laknerjeva pravi, da angino zdravimo z antibiotikom penicilinom, pri alergiji nanj pa s kakšnim drugim. Antibiotik pomembno skrajša čas trajanja bolezni, predvsem pa preprečuje morebitne posledice angine, kot sta na primer akutna revmatska vročica s prizadetostjo srca in ledvična okvara. Treba ga je jemati 10 dni. Doma ostanite, dokler imate vročino. Ta navadno pade že en do dva dni po jemanju antibiotika, le redko traja še dan ali dva. V tem času počivajte, grgrajte žajbljev čaj ali ližite antiseptike, vročino pa zbijajte šele, ko preseže 38,5 stopinje. S hrano se ne silite, pijte pa dovolj tekočine.

Odstranitev mandljev običajno ni potrebna. Operativni poseg pa je potreben, kadar se v mandljih razvije kronično vnetje.