Sinusi so z zrakom zapolnjene obnosne votline v kosteh obraznega dela glave. Oblečeni so v dihalno sluznico, podobno nosni, celice, ki sluznico tvorijo, in imajo na površini migetalke, ki z usklajenimi gibi čistijo vsebino sinusov. Naloga sinusov je, da uravnavajo zračni tlak, ki nastaja pri dihanju, opravljajo pa tudi vlogo resonatorja ob govoru in petju.

Kako pride do vnetja sinusov?

Akutno vnetje sinusov, torej akutni sinusitis, nastane s širjenjem vnetja nosne sluznice, zato takrat govorimo o rinusinusitusu. Vnetje sinusov se pojavlja v kataralni (virusni) in gnojni (bakterijski) obliki. “Pri virusnem vnetju nosne sluznice otečejo sluznica nosu in ozke sluznične špranje med nosom in sinusi. Poleg otekline je odločilnega pomena tudi motnja transporta sluzi in bakterij s pomočjo migetalk iz sinusov,“ pojasnjuje Štefan Spudič, dr. med., specialist otorinolaringolog iz Splošne bolnišnice Novo mesto. “Virusni sinusitis torej nastane, če je ta oteklina dovolj izrazita, da prehode zapre, transport iz sinusa v nos pa je ničen. Če se nekaj ur ali celo dni sinus ne zrači in čisti, nastane toplo, vlažno in nesnažno okolje, ki ga bakterije ljubijo, zato se namnožijo, razvije pa se gnojni sinusitis.“ Sinusitis je tako pogosto stopnjevanje oziroma zaplet prehlada, a ne vedno, saj nastane tudi brez predhodnega vnetja nosne sluznice.

Akutni sinusitis je lahko posledica virusne okužbe, prehlada, bakterijske okužbe ali okužbe z glivicami, ki je pogostejša pri osebah s slabim imunskim sistemom ali abnormalnimi sinusi. Tveganje za razvoj vnetja sinusov povečujejo tudi nekatere bolezni in bolezenska stanja, kot so na primer alergije, nosni polipi in tumorji, nepravilno raščen nosni prekat, zobne infekcije, cistična fibroza, gastroezofagealni refluks ...

Kako prepoznamo vnetje sinusov?

Simptomi, ki spremljajo klasični akutni sinusitis, so po besedah dr. Spudiča zamašen nos, bolečine v zgornji čeljusti, za očmi in v čelu, lahko pa so boleči tudi zgornji zobje. “Bolečine se okrepijo ob napenjanju, kihanju, brisanju oziroma izpihovanju nosu in pri predklonu. Pojavi se lahko povišana telesna temperatura, bolnik pa se slabo počuti. Večkrat ima polno zgornje žrelo goste sluzi, ki jo le s težavo izpljune, a je ta, ko jo izpljune, pogosto obilna in smrdeča.“ Oseba tudi slabše vonja in okuša ter kašlja. Kašelj se običajno okrepi v večernih urah. Poleg naštetih simptomov se pri vnetju sinusov lahko pojavijo še bolečine v ušesih, glavobol, vnetje grla, slab zadah in utrujenost.

Čeprav je blago vnetje sinusov mogoče pozdraviti doma, dr. Spudič svetuje, da zdravnika nujno obiščite v primeru, da vas muči eden ali več sledečih simptomov. “Če se pojavijo nekajdnevna vročina, močna bolečina v licih, čelu ali temenu, splošno slabo počutje, gnojen izcedek iz nosu navzven ali v žrelo, bolečine v grlu in žrelu, močan kašelj, trd vrat in motnje zavesti, ne gre več za nedolžen prehlad, ampak verjetno za stopnjevanje virusnega vnetja v bakterijsko in prizadetost obnosnih votlin, srednjega ušesa, žrela ali grla ali pa celo za vnetje spodnjih dihal ali centralnega živčevja.“ Kot še pravi, s pregledom pri zdravniku ne smemo nikoli odlašati, še posebej, če zboli dojenček ali predšolski otrok, nosečnica, starostnik ali bolnik s kronično boleznijo srca, pljuč …

Ali se sinusitis enako kaže pri otrocih in odraslih?

“Otroci celostno reagirajo na vnetje zgornjih dihal, tako da je večkrat nemogoče trditi, ali gre bolj za akutno vnetje žrelnice (adenoiditis) ali bolj za sinusitis. Vnetje je tako pogosto prisotno v žrelu in nosu kot tudi v sinusih in srednjem ušesu,“ razlaga dr. Spudič in dodaja, da se težave pri otrocih kažejo s slabotnostjo, vročino, glavobolom, zamašenim in smrkavim nosom z zelenim izcedkom, in velikokrat tudi z bruhanjem. “Pri otrocih pa je najpogostejša oblika vnetja sinusov akutni etmoiditis, ki se kaže z oteklino in rdečino ene ali obeh očesnih vek.“

Ali lahko pri sinusitisu pride do kakšnih zapletov?

Če sinusitisa ne zdravimo, lahko privede do trajnega kroničnega vnetja. “Zapleti pa lahko nastanejo tudi na področju okoliških struktur, na primer v očesni votlini, na kosteh, v najhujšem primeru pa celo v možganih,“ razlaga dr. Spudič in dodaja, da je slednji zaplet lahko tudi smrtno nevaren, v primeru ozdravitve pa lahko pusti  trajne posledice. Poleg naštetih zapletov se lahko pojavijo še astmatični napadi, razvijejo se lahko kronični sinusitis, ki traja dlje kot 12 tednov, meningitis (če okužba napreduje v možgane), težave z vidom, če se infekcija razširi v očesne mešičke, in težave s sluhom, če sinusitis poteka z vnetjem ušesa.

Kako vnetje sinusov zdravimo?

“Prvi otorinolaringološki ukrep zdravljenja gnojnega rinosinusitisa je vzpostavitev čiščenja in zračenja sinusa z zmanjšanjem otekline nosne sluznice, drugi cilj pa uničenje bakterij ali vsaj tolikšno zmanjšanje njihovega števila, da lahko imunske celice uničijo napadalce in si vsiljivce zapomnijo,“ pojasnjuje dr. Spudič. Prvo nalogo tako pomagajo telesu opraviti sedemdnevna uporaba nosnega zdravila v obliki kapljic ali pršila za zmanjšanje otekline nosne sluznice, jemanje nosnega zdravila za lokalno lajšanje vnetja in čiščenje nosu s fiziološko raztopino. Drugo nalogo pa navadno odlično opravi terapija s širokospektralnim antibiotikom. Za lajšanje bolečin zaležejo tudi protibolečinska zdravila, ki jih je mogoče dobiti brez recepta, a se o njihovi uporabi pogovorite z zdravnikom. Zagotovo pa vam bodo v pomoč tudi počitek, uživanje zadostnih količin tekočine, topli obkladki okoli nosu, ličnic in oči ter zadosten spanec, najbolje z rahlo privzdignjeno glavo, kar bo omogočilo, da se bodo vaše sinusne votline lažje izpraznile.

Kaj pa preventiva?

“Priporočljivo je takoj na začetku nahoda večkrat dnevno začeti uporabljati zdravilo za lajšanje nosne otekline (dekongestiv), na ta način pa boste tudi normalno dihali skozi nos. Prav tako preprečuje razvoj sinusitisa uporaba nosnih kortikosteroidov, ki zmanjšajo oteklino nosne sluznice pri obolelih, še posebno pri alergikih,“ svetuje otorinolaringolog. “Uspeha seveda ni mogoče zagotoviti pri bolnikih z izrazitimi anatomskimi deformacijami pretina, školjk in polipov, saj je pri teh ljudeh namreč prej ali slej v mirni fazi potrebna operacija, ki normalizira anatomijo in omogoči normalno funkcijo migetalk in vseh oblik obrambe.“

Za še učinkovitejšo preventivo boste poskrbeli, če se boste izogibali ljudem, ki so že bolni, in si redno umivali in razkuževali roke, še posebej pred obroki. Nadzorujte morebitne alergije, izogibajte se vdihavanju cigaretnega dima in onesnaženega zraka, ki dražita pljuča in nosne prehode, doma pa uporabljajte vlažilec zraka. V času kurilne sezone je domači zrak namreč mnogokrat povsem suh, ta pa izsuši dihalne poti in poveča tveganje za razvoj okužb.