Limfom je splošno poimenovanje za skupino rakavih obolenj, ki prizadenejo limfatični sistem. Tega sestavljata omrežje žil, po katerih se pretaka limfa od tkiv do krvnega obtoka, bezgavke, ki se nahajajo v dimljah, pazduhi in na vratu, ter kostni mozeg. Pri limfomih ločimo dve osnovni skupini bolezni, in sicer Hodgkinovo bolezen, za katero je značilno širjenje limfomov iz ene skupine limfnih vozlov na drugo, in skupino ne-Hodgkinovih limfomov, ki se širi neenakomerno po limfatičnem sistemu.

Natančen vzrok nastanka limfoma ni znan, sumijo pa, da je povezan z neko vrsto okužbe. Pri Hodgkinovem bolezen povezujejo z virusom Epstein-Barr (EB), ne-Hodgkinovi limfomi pa lahko izbruhnejo iz klonov že ene same gensko mutirane celice. Limfomi se najpogosteje pojavljajo pri osebah z oslabljenim imunskim sistemom, predvsem pri tistih, ki so na primer okuženi z virusom HIV.

Hodgkinova bolezen

Hodgkinova bolezen je dvakrat pogostejša pri moških kot pri ženskah. Najpogosteje se pojavlja v zgodnji odrasli dobi ali pa med 55. in 70. letom. V Sloveniji za to obliko raka letno zboli med 50 in 60 ljudi.

Ne-Hodgkinovi limfomi

Ne-Hodgkinovi limfomi se pojavljajo po 50. letu, le redko pa v obdobju odraščanja. Bolezen pogosto izbruhne tudi pri osebah z napredovalim virusom HIV, po podatkih Registra raka za Slovenijo pa naj bi za to boleznijo v letu 2004 zbolelo 390 bolnikov.

Tudi pri tej skupini bolezni se pojavi povečanje bezgavk, vendar pa so simptomi pogosteje povezani s prizadetostjo drugih organov, saj se bolezen ne širi iz ene skupine bezgavk na drugo, temveč neurejeno in manj predvidljivo. Tumorji se tako najprej razvijejo v prebavilih, možganih, na ščitnici, kosteh in testisih. Rakave celice medtem prodirajo v kostni mozeg, kar povzroči anemijo in z njo povezano utrujenost, neobičajne krvavitve in okužbe, ki se lahko večkrat ponovijo.

Kako zdravnik odkrije bolezen?

Če opazite opisane simptome in ti tudi po nekaj tednih ne izginejo, obiščite zdravnika. Ta vam bo najprej natančno pregledal bezgavke in postavil nekaj vprašanj. Če bo sumil na limfom, vam bo nato z manjšim operativnim posegom s tanko iglo odvzel vzorec tkiva bezgavk ali pa bo odstranil celotno bezgavko in jo nato pregledal pod mikroskopom (biopsija). V primeru Hodgkinovega limfoma bo zdravnik v tkivu opazil prisotnost nenormalnih celic z dvema ali več jedri, v primeru ne-Hodgkinovega limfoma pa plasti tumorskih celic, ki nadomeščajo normalno tkivo.

Po pregledu tkiva sledijo številne druge preiskave, kot na primer rentgensko slikanje in CT prsnega koša, trebuha in medenice, krvne preiskave ledvic in jeter, pregled kostnega mozga … Na podlagi rezultatov zdravnik določi stopnjo razširjenosti bolezni in način zdravljenja.

Zdravljenje je v glavnem uspešno

Cilj zdravljenja limfomov je popolna ozdravitev, ki je popolnoma mogoča. Zdravnik na podlagi mikroskopske analize tkiva ugotovi, katere stopnje je limfom in nato določi način zdravljenja. Če je limfom visoke stopnje, pomeni, da gre za hitro deleče se celice, če je nizke, pa da ga tvorijo počasi deleče se celice. Pri določenih oblikah malo agresivnih limfomov nizke stopnje malignosti zdravljenje ni potrebno, večinoma pa limfome zdravijo s pomočjo kemoterapije (močnih zdravil v obliki tablet ali infuzije) ali obsevanja (uničevanje rakavih celic z žarčenjem).

Hodgkinovo bolezen najpogosteje zdravijo z radioterapijo in kemoterapijo, ki traja dlje kot pol leta. Zdravljenje je mogoče izpeljati ambulantno, če ta način zdravljenja ni uspešen ali se bolezen ponovi, pa sledi presaditev kostnega mozga ali zarodnih celic. Pri ne-Hodgkinovih limfomih zdravljenje običajno poteka v obliki radioterapije, ki naj bi omejila bolezen, včasih pa je potrebno radioterapijo kombinirati tudi s kemoterapijo in kortikosteroidi.

Pri bolnikih z limfomi je prognoza večinoma dobra. Pet let po postavitvi diagnoze Hodgkinovega limfoma namreč preživi 70 do 80 odstotkov bolnikov, ki so v glavnem ozdravljeni. Seveda je preživetje odvisno od razširjenosti bolezni ob postavitvi diagnoze. Tudi bolniki z ne-Hodgkinovim limfomom večinoma popolnoma ozdravijo, vendar pa je bolezen ob postavitvi diagnoze na žalost velikokrat že precej razširjena. Kljub temu pa je ozdravitev možna tudi v tem primeru.

Večjo možnost ozdravitve imajo bolniki z limfomi visoke stopnje, pri bolnikih z limfomi nizke stopnje pa je zdravljenje nekoliko manj uspešno ali pa ga je treba zaradi začasnega odziva večkrat ponoviti.