Prepoznajte prve znake pljučnega raka
RAKAVE BOLEZNI

Prepoznajte prve znake pljučnega raka

Pljučni rak je pri moških od leta 1967 najpogostejša oblika rakave bolezni. Preverite, ali ste izpostavljeni pljučnemu raku in kaj lahko storite, da se mu izognete.

Na razvoj pljučnega raka naj bi v veliki meri vplival življenjski slog. Glavni dejavnik tveganja za razvoj te bolezni naj bi bilo kajenje, tveganje pa naj bi naraščalo sorazmerno s številom pokajenih cigaret. Po podatkih Registra raka za Slovenijo je leta 2004 zbolelo 1.205 ljudi (917 moških in 288 žensk), preživetje pa je še vedno slabo. Bolezen se običajno razvije pri moških med 50. in 70. letom starosti, vse pogosteje pa prizadene tudi mlajše ženske, med katerimi je vedno več kadilk.

Glavni vzrok za nastanek raka je kajenje, saj se do 70. leta razvije pri vsakem sedmem kadilcu.
Glavni vzrok za nastanek raka je kajenje, saj se do 70. leta razvije pri vsakem sedmem kadilcu. / FOTO: iStockphoto

Kako prepoznamo pljučnega raka?

Simptomi pljučnega raka so odvisni od napredovanja bolezni. Zgodnji simptomi vključujejo novonastal vztrajen kašelj ali poslabšanje kroničnega kašlja, včasih s krvavkastim izmečkom, prsno bolečino, ki je lahko topa ali ostra, se poslabša ob vdihu in je posledica vnetja poprsnice nad prizadetim delom pljuč. Pojavijo se lahko tudi zadihanost, piskajoče dihanje, če tumor zraste v dihalnih poteh, spremenjena oblika prstnih jagodic in nohtov ter občasno hripavost (betičasti prsti). Včasih pa pljučni rak ne kaže simptomov vse, dokler ni že zelo napredoval, šele takrat pa se pojavi težko dihanje.

Vrste pljučnega raka

Vrsto pljučnega raka in njegove razširitve po telesu je pomembno prepoznati, ker ima vsaka vrsta svoj vzorec rasti in način zdravljenja. Ločimo pa naslednje tri vrste:

– drobnocelični rak, ki rase najhitreje in zelo zgodaj tvori oddaljene zasevke
– ploščatocelični rak, ki rase sicer počasneje in pozno zaseva v druga tkiva
– adenokarcinom in velikocelični rak, ki napredujeta počasneje od drobnoceličnega in hitreje od ploščatoceličnega

Najbolj izpostavljeni so kadilci

Pljučni rak se razvije pri vsakem sedmem kadilcu do 70. leta starosti, tveganje pa je večje pri osebah, ki so že v mladih letih pokadile več kot 20 cigaret dnevno. Najbolj škodljivo je dolgoletno kajenje. Če oseba preneha kaditi, si njegova sluznica sapnic po desetih in več letih povsem opomore, tveganje za razvoj pljučnega raka pa se tako spet zmanjša.

Poleg kadilcev so pljučnemu raku izpostavljeni tudi ljudje, ki živijo ali delajo v okolju s škodljivimi snovmi. To so ljudje, ki vdihavajo azbestni prah, so izpostavljeni snovem v nafti in plastičnim masam, kovinam (kromu, niklju, kadmiju, svincu ali beriliju) in radioaktivnemu sevanju. Zaradi onesnaženosti zraka so bolj izpostavljeni tudi ljudje, ki živijo v mestih.

Pljučni rak je pogost tudi pri ljudeh, ki pojedo več mesa in živalskih maščob. Redkeje zbolevajo tisti, ki pojedo več sadja in zelenjave, še posebej rdeče in rumene, ki sta bogati z vitamini A, C in E.

Vzrok za to, da zboleva več moških kot žensk, je večja razširjenost kajenja med moško populacijo. Poleg tega pa ima pomemben vpliv tudi dednost.

Zdravljenje in pričakovanja

Vrsto pljučnega raka in njegove razširitve po telesu je pomembno prepoznati, ker ima vsaka vrsta svoj vzorec rasti in način zdravljenja.
Vrsto pljučnega raka in njegove razširitve po telesu je pomembno prepoznati, ker ima vsaka vrsta svoj vzorec rasti in način zdravljenja. / FOTO: iStockphoto

Zdravljenje pljučnega raka je odvisno od vrste raka in njegove razširjenosti. Če s preiskavami ne ugotovijo oddaljenih zasevkov, pride v poštev operativna odstranitev tvorbe. Pri operaciji odstranijo večji del ali celo pljučno krilo, vendar so pri več kot 80 odstotkih ljudi ugotovljeni oddaljeni zasevki. Po operativnem posegu večina bolnikov živi še dve leti.

Drobnocelični rak se zdravi s kemoterapijo. Z obsevanjem (radioterapijo) pa zdravijo maligne tvorbe, pri katerih operacija ni možna. Bolniki s to vrsto raka ponavadi dva do deset mesecev po postavitvi diagnoze.

Čeprav operativni poseg in kemoterapija nista vedno uspešna in ne uspeta podaljšati bolnikovega življenja, pa precej ublažita simptome in izboljšata kakovost bolnikovega življenja.

In kako lahko preprečimo razvoj pljučnega raka?

Prenehanje kajenja je najučinkovitejši ukrep, priporočljivo pa je tudi zmanjšati izpostavljenost pasivnemu kajenju. Najpomembneje je torej, da poskrbite za to, da boste v domačem in delovnem okolju dihali čist in svež zrak.