Bakterijska okužba ledvic je lahko sila neprijetna, saj povzroča hude bolečine v ledvenem delu hrbta, lahko tudi pekoče uriniranje ter moten, včasih celo krvav urin. Pomembno je, da takoj, ko posumite na bakterijsko okužbo, obiščete zdravnika, ki vas bo verjetno napotil naprej na preiskave urina, ki bodo pokazale, ali ste se res okužili s katero od škodljivih bakterij in za katero bakterijo gre. Potem vam bo predpisal zdravila, ki jih morate jesti po zdravnikovih navodilih. Če namreč okužbe ne boste pozdravili oziroma če se vam bo pogosto ponavljala, si lahko naredite veliko škodo. Zaradi ponavljajoče se okužbe se lahko začne ledvično tkivo brazgotiniti, kar lahko pomeni nepopravljivo okvaro ledvic, spregledana in nezdravljena ledvična okužba pa lahko vodi celo v odpoved ledvic.

Simptomi, ki pri mladih in odraslih kažejo na okužbe ledvic in na katere morate biti pozorni, so:

– močne bolečine v ledvenem delu hrbta, ki se lahko razširijo tudi v dimlje;

–  povišana telesna temperatura, ki pogosto naraste celo nad 38 stopinj Celzija in ki jo lahko spremlja tudi mrzlica;

– glavobol;

–  slabost in bruhanje;

– moten, včasih celo krvav seč, ki lahko ima neprijeten vonj.

Pri otrocih, ki so staknili bakterijsko okužbo ledvic, pa ti znaki včasih sploh niso očitni, zato starši ne pomislijo takoj, da bi lahko pri njihovem malčku šlo ravno za ledvično okužbo. Otrok je na primer lahko izčrpan in nima apetita, morda le toži, da ga boli glava, ali pa težko urinira in ga med opravljanjem male potrebe peče.

Vzrokov za nastanek neprijetne okužbe ledvic je več:

– anatomske nepravilnosti oziroma posebnosti zaradi katerih je posameznik bolj nagnjen k okužbam, kot bi bil sicer;

– bakterije, ki se prek sečnice prenesjo vse do ledvic ali pa se vanje prenesejo iz mehurja;

– prepreke v sečilih zaradi katerih zastaja urin, v njem pa se lahko začnejo razmnoževati bakterije, ki potem povzročijo okužbo ledvic;

– povečan pritisk na sečila, na primer zaradi povečane prostate pri moških ali povečane maternice pri nosečnicah;

– okužba pa je lahko tudi posledica ledvičnih kamnov ali tumorjev mehurja.

Zdravljenje poteka večinoma zgolj z antibiotiki, ki jih oboleli jemlje po navodilih zdravnika, le v primeru hujših okužb ledvic je potrebno bolnišnično zdravljenje, kjer bolnik antibiotike prejema intravenozno, z infuzijo. V primeru ponavljajočih se okužb, ki bi lahko povzročile hujšo škodo, pa se včasih zdravnik odloči celo za preventivno zdravljenje z nizkim odmerkom antibiotika, ki pa traja dlje časa, tudi več mesecev.