Meningokokni meningitis je gnojno vnetje možganske ovojnice, ki ga povzroča bakterija Neiserria meningitidis (meningokok), ki se običajno nahaja v sluznici nosno žrelnega predela zdravih ljudi. Prenaša se kapljično, torej s kapljicami, ki se s kihanjem, kašljanjem in tudi govorjenjem sproščajo po zraku. Vir okužbe je običajno zdrava oseba, ki ima v sebi klice (klicenosec) in po navadi sama ne zboli. Bolezen se začne nenadno in poteka burno, zato sta hitro odkritje bolezni in čimprejšnje zdravljenje z antibiotiki nujna.

Kakšni so znaki in simptomi okužbe?

Meningokokne bakterije najpogosteje povzročajo vnetje možganskih ovojnic in sepso. Bolezen poteka zelo hitro in burno, simptomi, ki se lahko razvijejo v nekaj urah, pa vključujejo:

– visoko vročino;

– slabost;

–  nemirnost, razdražljivost in zmedenost ter motnje zavesti;

–  vijolične izpuščaje, ki spominjajo na manjše modrice in ob dotiku ne izginejo;

–  fotofobijo oziroma občutljivost na svetlobo;

–  hude glavobole;

–  trd vrat;

–  bruhanje.

Kdo je okužbi najbolj izpostavljen in kako se zaščitimo?

Okužbi z meningokoknim meningitisom so najbolj ogroženi majhni otroci in mladostniki. V krajih, kjer se meningokokni meningitis pojavlja najpogosteje, so največ obolenj zabeležili med mladim starimi od 5 do 19 let, najpogosteje pa obolevajo otroci do 4. leta starosti.

Bolezni pa so močno izpostavljeni ožji družinski člani bolnika, ki bivajo v skupnih prostorih. Tveganje je največje v prvih sedmih dneh po pojavu bolezni v družin, zaradi tega družinski člani obolelega običajno prejmejo antibiotično zaščito, s čimer se prepreči prenos okužbe oziroma omeji. O okužbi je takoj potrebno obvestiti tudi vse ljudi, v stiku s katerimi je bil pacient (sošolci, prijatelji ...).

Najbolj učinkovit način preprečevanja bolezni je cepljenje proti meningokoknemu meningitisu, ki pa je učinkovito le za določene tipe bakterije. En odmerek učinkuje tri leta.

Kako bolezen poteka?

Inkubacijski čas meningokoknega meningitisa, torej od okužbe do izbruha bolezni, traja nekje od tri do pet, včasih celo sedem dni. V tem času meningokoki prodrejo v kri, z njo pa nato krožijo po organizmu. Naselijo se tudi v možganski ovojnici, kjer povzročajo gnojno vnetje, zato bolezni včasih rečemo tudi gnojni meningitis.

Ko bolezen izbruhne, napreduje zelo hitro. V nekaj urah se pojavijo simptomi (vročina okoli 39 stopinj Celzija ali več, glavobol, bruhanje, mrzlica, trd vrat), po nekaj urah pa lahko bolnik pade že v nezavest. Sledi izbruh izpuščajev, lahko pa pride tudi do meningokokne sepse oziroma meningokokcemije, zaradi katere se bolnikovo stanje slabša še veliko hitreje.

Kaj lahko pričakujemo?

Ker bolezen poteka hitro, je zelo pomembno, da jo odkrijemo čim prej. Najznačilnejši simptom je otrdelost vratu, če se pojavijo izpuščaji pa na bolezen lahko posumite, če ti ne izginejo, če pritisnete nanj. Ali izpuščaji kažejo na meningitis, lahko preverite tudi s steklenim kozarcem in sicer tako, da kozarec položite čez izpuščaj. Če je ta viden tudi skozi steklo, čim prej obiščite zdravnika.

Po obisku zdravnika bo ta s pomočjo laboratorijske preiskave možganske tekočine (likvorja) poskušal ugotoviti prisotnost ustrezne bakterije, vendar pa je odkrivanje bakterije oteženo pri ljudeh, ki so predhodno že bili zdravljeni z antibiotiki.

Če je bolezen potrjena, jo je treba zdraviti z antibiotiki. Bolezen lahko močno poškoduje notranje organe in možgane, zato lahko pusti tudi trajne posledice. Med zaplete spadajo poškodbe možganov, oglušelost ali naglušnost, hidrocefalus, povečan pritisk na hrbtenjačo, duševne motnje, miokarditis, paraliza najrazličnejših mišic in šok.

Smrtnost je pri meningokoknem meningitisu od osem- do desetodstotna, pri sepsi (meningokokcemiji) brez meningitisa pa preko 30-odstotna.

Kaj pa je menigokokcemija?

Gre za akutno in življenjsko ogrožajočo okužbo krvi, ki običajno vodi do vnetja krvnih žil. Meningokokcemijo povzroča bakterija Neisseria meningitidis, ki povzroča tudi meningokokni meningitis.

Osebe, pri katerih pride do sepse, so običajno sprejete na intenzivni oddelek v bolnišnico, kjer so pod stalnim nadzorom. Da bi preprečili širjenje okužbe, pacienta za 24 ur dajo v karanteno.

Meningokokcemijo običajno zdravijo z antibiotiki, ki jih pacient prejema intravenozno. Pacient med časom zdravljenja običajno diha s pomočjo podpore. Če pride do notranjih krvavitev, dobiva zdravila za strjevanje krvi, prejema pa tudi zdravila za uravnavanje krvnega pritiska.

Pri zgodnjem odkritju sepse je prognoza uspešna. Če pride do šoka, je prognoza veliko slabša. Bolezen poleg tega najslabše poteka pri ljudeh, ki imajo težave s strjevanjem krvi, bolnikih, ki imajo okvarjene ledvice in če pride do hudega šoka. Poleg tega je izid bolezni zelo slab tudi pri osebah, pri katerih sepsa poteka brez meningitisa.

Pri osebah, pri katerih se razvije sepsa, se lahko v primeru ozdravitve pojavijo naslednje težave:

– artritis;

– prekomerno strjevanje krvi, zaradi česar lahko pride do amputacije udov;

– tromboza;

– vnetje krvnih žil;

– perikarditis;

– nereverzibilni šok

– globoka koma;

– hipotenzija ali nizek krvni pritisk.