Vizita.si
Demenca

Starostne bolezni

10 zgodnjih znakov demence

K.B.
02. 05. 2020 08.15
6

Demenca je izraz za skupino bolezni, ki vplivajo na posameznikovo kognitivno funkcijo, vključno s sposobnostjo razmišljanja, spominjanja in razumevanja. Poznamo več različnih vrst demence, a najpogostejša vrsta je Alzheimerjeva bolezen. Demenca se pojavi postopoma in simptomi se počasi poslabšujejo. Dobro jo je prepoznati čim prej, da bi lahko upočasnili razvoj te bolezni. Tu je nekaj zgodnjih znakov.

Demenca se pojavi, ko pričnejo živčne celice v možganih odmirati oziroma prenehajo delovati. Do tega običajno pride pri starejših ljudeh in gre pravzaprav neizogiben del staranja. Do naravnega poslabšanja delovanja možganov pride torej pri vsakomur, ko se stara. Vendar do tega hitreje in bolj izrazito pride pri ljudeh, ki se spopadajo z demenco. Poznamo več tipov demenc in najbolj prevladujoča je Alzheimerjeva bolezen, dobro poznana pa tudi Parkinsonova bolezen, demenca z Lewijevimi telescu, frontotemporalna demenca, vaskularna demenca in še bi lahko naštevali. Dobro pa je, da poznamo 10 prvih znakov demence. Preden posameznik prejme diagnozo demence, se običajno spopade z dvema ali več simptomoma demence, ki so spodaj opisani.

1. Izguba spomina

Prvi in najbolj značilen simptom demence je izguba spomina. Vendar, ko se staramo, pogosto pričnemo pozabljati stvari. A zaskrbljeni smo lahko, če se tudi kasneje sčasoma stvari ne spomnimo več. V primeru, da se jih spomnimo, gre le za znak pozabljivosti, ki je del staranja. Ko se stvari nikakor ne moremo spomniti, pa gre že lahko za znak demence. Posameznik, ki se mu razvija demenca, si le s težavo zapomni datume dogodkov, rojstnih dni in podobno.

Prvi in najbolj značilen simptom demence je izguba spomina. Vendar, ko se staramo, pogosto pričnemo pozabljati stvari. A zaskrbljeni smo lahko, če se tudi kasneje sčasoma stvari ne spomnimo več.
Prvi in najbolj značilen simptom demence je izguba spomina. Vendar, ko se staramo, pogosto pričnemo pozabljati stvari. A zaskrbljeni smo lahko, če se tudi kasneje sčasoma stvari ne spomnimo več. FOTO: iStock

2. Težje načrtovanje in reševanje problemov

Oseba z demenco se lahko pojavi s težavami, kot je načrtovanje obroke, denimo, ko uporabi recept za kuhanje ali pri navodilih, kje mora voziti, da pride do želenega cilja. Težavno je lahko tudi reševanje problemov, kot je seštevanje zneskov računov, ko želimo plačati račune, ki so nam bili izdani.

3. Težave pri običajnih nalogah

Posameznik z demenco bo opazil, da le s težavo izpolnjuje naloge, ki jih je včasih reševal brez težav, denimo nastavitve na televiziji, delo z računalnikom, priprava skodelice čaja ali kako priti na poznano lokacijo. Težava se lahko pojavi doma ali v službi.

4. Zmedenost glede časa in prostora

Demenca povzroči, da je težko presoditi, koliko časa je preteklo. Ljudje lahko pozabijo tudi, kje so in kako so se tam znašli.

5. Izzivi pri razumevanju vizualnih informacij

Posameznik, ki se mu razvija demenca, ima lahko težave z vizualnimi informacijami. Lahko se zgodi, da težko bere, težko oceni razdaljo ali razlikuje med različnimi barvami.

Demenca
DemencaFOTO: iStock

6. Težave z govorom in pisanjem

Ljudje z demeco le s težavo še razumejo dogodke, ki se bodo zgodili v prihodnosti ali so se zgodili v preteklosti. Težko si zapomnijo tudi datume. Oseba z demeco se vedno težje vključuje v pogovore. Pozabijo lahko, kaj so govorili ali kaj je nekdo drug povedal. Prav zato pogosto težko vstopajo v pogovor. Opazijo lahko, da se poslabša njihova izgovorjava ali slovnica. Njihovo pisavo je vse težje brati.

7. Zalagajo stvari

Oseba z demenco se lahko ne spomni več, kje je pustil stvari, kot so denar, ključi, pomembni dokumenti ali daljinski upravljalec. Pogosto tudi založijo stvari in celo obtožijo drugega, da jim je ukradel kakšno stvar.

8. Slaba presoja ali sposobnost odločanja

Ljudje z demeco težko razumejo, kaj je pošteno in razumno. To lahko pomeni, da preveč plačajo za stvari ali so lahko hitro prepričani, da morajo kupiti stvar, ki je ne potrebujejo. Nekateri ljudje z demenco posvečajo tudi manj pozornosti čistoči.

9. Umik iz družbe

Oseba z demenco lahko postane nezainteresirana za druženje z drugimi ljudmi doma ali v službi. Lahko postanejo odmaknjeni in se ne želijo več pogovarjati z drugimi ali pa ne posvečajo več pozornosti temu, kaj drugi govorijo. Lahko se prenehajo ukvarjati s svojimi hobiji in športom, ki vključuje druge ljudi.

10. Spremembe osebnosti in razpoloženja

Oseba z demenco se lahko sooči s spremembami razpoloženja ali tudi z osebnostnimi spremembami. Lahko postane bolj razdražljiva, depresivna, prestrašena ali anksiozna. Lahko se tudi prične vesti neprimerno.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.

KOMENTARJI (6)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV
ISSN 2630-1679 © 2021, Vizita.si, Vse pravice pridržane Verzija: 650