Da se zavedanje ljudi o pomenu racionalne uporabe antibiotikov povečuje, kaže tudi zmanjšanje števila izdanih receptov za antibiotike. V zadnjem desetletju se je število receptov za antibiotike zmanjšalo za približno četrtino. Še vedno pa je poraba precejšnja; po besedah Beovićeve skoraj še enkrat tolikšna kot v nekaterih severnoevropskih državah, "kar pove, da bomo morali na tem področju narediti še veliko".

Problem bakterijske odpornosti narašča, saj še vedno porabimo toliko antibiotikov, da s tem ustvarjamo pritisk na bakterije in na razvoj njihove odpornosti, pojasnjuje.

Tudi t. i. super bakterije, ki so v zadnjih mesecih ustvarile nemalo skrbi v javnosti, so po besedah Beovićeve posledica nesmotrne rabe antibiotikov v preteklosti. "Te bakterije so prišle iz bolj neurejenih delov sveta, kar se tiče nadzora nad porabo antibiotikov, na primeri iz Indije, kjer ni takega nadzora nad zdravili na trgu. Svet je dandanes globalna vas in bolniki potujejo, z njimi pa tudi bakterije, zato se tudi odporne bakterije širijo po svetu," pojasnjuje Beovićeva.

Na simpoziju bodo posebno pozornost namenili tudi bakterijskim okužbam pri otrocih in protimikrobni odpornosti v pediatriji. Kot pojasnjuje Beovićeva, je v pediatriji problem bakterij specifičen, problematična je predvsem odpornost bakterij, ki povzročajo okužbe dihal.

Manj je pri otrocih odpornosti, kot jo zdravniki srečujejo pri odrasli populaciji na oddelkih za intenzivno zdravljenje. Počasi pa se tudi pri otrocih pojavljajo taki primeri, ker se bakterije prenašajo z mamic na otroke.

Letošnji infektološki simpozij je Svetovna zdravstvena organizacija razglasila za osrednji slovenski dogodek ob letošnjem svetovnem dnevu zdravja, 7. aprilu, ki je letos posvečen prav protimikrobni odpornosti in smotrnemu predpisovanju antibiotikov.