Kronična ledvična bolezen bistveno poveča možnosti za srčno-žilne bolezni, še posebej pri sladkornih bolnikih in pri bolnikih s povišanim krvnim tlakom. Te bolezni pa so v razvitem svetu vodilni vzrok smrtnosti prebivalcev. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije kar 30 odstotkov vseh smrti in 10 odstotkov smrti pri sicer navidezno zdravih ljudeh pripisujejo srčno-žilnim boleznim. Kot pojasnjuje prof. dr. Aleš Blinc, dr. med., predstojnik Kliničnega oddelka za žilne bolezni v UKC Ljubljana, je delovanje ledvic in srčno-žilnega sistema tesno povezano: ''Eden od pogostih krivcev za ledvično okvaro je visok krvni tlak, ki še dodatno povečuje oslabljeno delovanje ledvic in preobremeni srce in ožilje zaradi zadrževanja vode in topljencev v telesu. Pri ledvični bolezni hitreje napreduje tudi arteroskleroza, torej nabiranje oblog na stenah žil. Poleg običajnih dejavnikov tveganja za arterosklerozo, kot so povišan krvni tlak, povišana raven holesterola, sladkorna bolezen in kajenje, pri kronični ledvični bolezni na razvoj arteroskleroze vplivajo še dejavniki, ki so povezani z izgubljanjem beljakovin s sečem, zadrževanjem strupenih snovi v telesu, ki se sicer izločajo s sečem, povišano ravnijo fosfata in kazalci vnetja.''

K ledvičnim boleznim pa večinoma pripomore sodobni način življenja. ''Nepravilna prehrana, debelost, telesna nedejavnost in kajenje so glavni vzroki za razvoj ledvičnih bolezni,'' pojasni doc. dr. Jelka Lindič, dr. med., iz Kliničnega oddelka za nefrologijo UKC Ljubljana. ''Bolj so izpostavljeni še sladkorni bolniki, ljudje s povišanim krvnim tlakom, starejši od 60 let in pa tisti, ki so imeli svojca s kronično ledvično boleznijo ali svojca, ki se je zdravil z dializo.''

Pri bolniku s kronično ledvično boleznijo je veliko večja verjetnost, da bo umrl zaradi srčno-žilnega zapleta, kot pa da bo njegova kronična ledvična bolezen tako napredovala, da bo potreboval zdravljenje z dializo ali presaditev ledvice. Ob pričetku dializnega zdravljenja ima med 40 in 75 odstotkov bolnikov že izražene znake srčno-žilne bolezni, in te so pri kar polovici dializnih bolnikov tudi vzrok smrti. Zato Lindičeva še posebej izpostavlja pomen zgodnjega odkrivanja kronične ledvične bolezni pri ugotavljanju tveganj za nastanek srčno-žilnih bolezni: ''Šele v zadnjih letih se je izkazalo, kako zelo pomembno je odkrivanje prisotnosti beljakovin v seču. Danes vemo, da ima iskanje beljakovin v seču za oceno ogroženosti zaradi bolezni srca in ožilja večji pomen kot krvna preiskava, s katero določamo kreatinin in ocenimo ledvično delovanje. S kombinacijo obeh pa smo pri ugotavljanju tveganja najuspešnejši,'' pojasnjuje doc. dr. Lindičeva. ''Zelo pomembno je, da vsi, ki se zdravijo zaradi zvišanega krvnega tlaka, sladkorne bolezni ali bolezni srca in ožilja, ter starejši od 60 let in tisti, ki imajo znano družinsko nagnjenost h kronični ledvični bolezni, enkrat letno opravijo preiskave seča in krvi pri izbranem osebnem zdravniku. Njihov zdravnik jih bo nato ustrezno zdravil, po potrebi napotil na dodatne preiskave ali pa ponovno testiral čez eno leto, če bodo izvidi normalni.''

Prav zato je pomembno, da s preprostim testom dovolj hitro ugotovite nepravilnosti pri delovanju ledvic. Povišana vrednost beljakovin v urinu je namreč eden od najzgodnejših pokazateljev kronične ledvične bolezni in pomembno pripomore k pravočasnemu odkrivanju te bolezni. Zato le izkoristite brezplačne meritve prisotnosti beljakovin v urinu, ki bodo v naslednjih zdravstvenih domovih potekale še vse do konca tedna:

– ZD Postojna
– ZD Idrija
– ZD Velenje
– ZD Sežana
– ZD Koper
– ZD Murska Sobota
– ZD Maribor
– Splošna bolnišnica Ptuj
– Splošna bolnišnica Slovenj Gradec
– ZD Tržič
– ZD Trbovlje
– ZD Brežice
– UKC Ljubljana: Poliklinika, 1. nads., urinski laboratorij, v sredo, četrtek in petek od 8. do 15. ure.