Bolezni pljuč so izjemno pogoste

Med najpogostejša pljučna obolenja sodijo alergijski rinitis, astma in kronična obstruktivna pljučna bolezen (KOPB). Največ je med nami bolnikov z astmo. Po podatkih Klinike Golnik v Sloveniji zaradi te bolezni trpi 16 odstotkov odraslih in kar 17,4 odstotka otrok.

Vse pogostejša pa je tudi kadilska okvara pljuč, KOPB, za katero zboli 20 odstotkov kadilcev in se v 95 odstotkih pojavlja prav pri kadilcih. KOPB velja za najhitreje rastočo kronično bolezen in je četrti najpogostejši vzrok smrtnosti v svetu, zaradi nje pa v Sloveniji letno umre od 500 do 600 oseb. Pri KOPB gre za znižan pretok zraka v pljuča in iz njih, ki se ga ne da popolnoma odpraviti. Značilne so spremembe dihalne poti, propad nežnih pljučnih membran (emfizem) in spremembe na nivoju pljučnega žilja. Poveča se izločanje sluzi, zaradi česar ti bolniki večino dni izkašljujejo. Bolnik ima v pljučih zrak 'ujet' in ima moteno mehaniko dihanja. To vodi v občutek težke sape, ki se še okrepi med telesnim naporom. KOPB poleg tega, da močno vpliva na kakovost življenja, povečuje tudi tveganje za razvoj raka na pljučih.

Rak pljuč se v veliko primerih odkrije prepozno, ker lahko poteka tudi brez simptomov. Od približno 1.000 primerov odkritih rakov na leto jih je 50 odstotkov že metastatičnih. Pljučni rak se lahko prepreči z opustitvijo kajenja, saj je kar v 99 odstotkih povezan s kajenjem cigaret.

Simptomi so velikokrat neopazni

Pljuča so organ z veliko funkcijsko rezervo, kar pomeni, da za življenje ne izkoriščamo celotne funkcije naših pljuč. Prednost tega je, da nam omogočajo športno aktivnost, slabost pa kasnejše prepoznavanje pljučnih bolezni, ki se razvijajo počasi. Prav zato velikokrat simptome prepoznamo šele, ko bolezen napreduje.

Kljub temu strokovnjaki opozarjajo, da morate posumiti, da je nekaj z vašimi pljuči narobe že, če opazite dlje časa trajajoči kašelj, zmanjšano telesno zmogljivost in zasoplost. Simptomov nikar ne jemljite kot 'logične', četudi kadite, temveč obiščite zdravnika. “Kašelj, ki spremlja mnoge bolnike v začetnih stadijih bolezni KOPB, bolniki razumejo kot nekaj normalnega. Menijo, da gre zgolj za posledico kajenja, kar tudi je, vendar pa lahko gre za nekaj resnega,“ pojasnjuje prof. dr. Stanislav Šuškovič, dr. med., specialist interne medicine v Kliniki Golnik. “Še bolj pomemben simptom pa je upad telesne zmogljivosti. Ker se bolezen razvija tudi po 20, 30 let, je ta upad skorajda neopazen, bolniki pa to povezujejo s starostjo in slabo kondicijo. Če bi ljudje vedeli, kako velik dejavnik tveganja je kajenje za razvoj KOPB, potem bi tudi te subtilne znake jemali skrajno resno.“

Zaradi tega bolniki pomoč poiščejo v že zelo napredovali stopnji bolezni, ko so že dokajšnji invalidi in večinoma potrebujejo permanentno zdravljenje s kisikom. Za pozno odkrivanje diagnoze pa niso krivi zgolj bolniki, ki simptomov ne jemljejo dovolj resno, temveč dr. Šuškovič dodaja, da ima veliko vlogo pri tem tudi slaba diagnostika, ki pri nas nikakor ni zaživela. “Zadeve se na tem področju zelo počasi premikajo. Napredek je že ta, da so se ustanovile referenčne ambulante, ki so namenjene odkrivanju tudi kroničnih bolezni in so opremljene tudi z aparati, ki omogočajo diagnostiko KOPB in astme, spirometri. Žal ti aparati ne najdejo svojega mesta v medicini. Nimajo jih praktično nikjer, ne v bolnišnicah ne splošnih ambulantah, vsekakor pa so ključni za postavljanje diagnoze. KOPB in astme ne moremo odkriti brez spirometra.“ Pogostejše ali celo redno opravljanje spirometrije, merjenje kapacitete pljuč, bi tako lahko veliko pripomoglo k zgodnejšemu odkrivanju teh bolezni.

Dr. Šuškovič pa še opozarja, da je KOPB mogoče v veliki meri preprečiti. Poleg kajenja tako na razvoj KOPB vplivajo tudi dejavniki, kot so izpostavljenost onesnaženemu okolju na delovnem mestu (dražeči plini, dim, pare) in onesnažen zrak v zaprtih prostorih, kjer se kuri s fosilnimi gorivi. KOPB je neozdravljiva kronična bolezen, vendar pa se ob ustreznem zdravljenju, ki poteka predvsem s pomočjo bronhodilatorjev, lahko obvladuje njene simptome.

Mirko Triller, tudi sam bolnik s KOPB in predsednik Društva pljučnih in alergijskih bolnikov, pa poudarja: “Sam sem zdravnika žal obiskal prepozno, simptome težke sape pa pripisal starosti in kajenju v mladih letih, čeprav mi je postajal vsak hrib višji. Zatem je postalo tako hudo, da nisem mogel več do zraka in takrat sem vedel, da to ni več samo utrujenost.“ Obiskal je pulmologa in ugotovil, da ima KOPB. “Vse od odkritja KOPB dalje moja bolezen zahteva vsakodnevno zdravljenje. Živim kolikor toliko normalno, sem se pa moral odpovedati svojim hobijem, na primer kolesarjenju, hoji v hribe, ekstremnemu smučanju ...“ Po besedah Trillerja je v Sloveniji vse več bolnikov s KOPB, v Društvu pljučnih in alergijskih bolnikov je skoraj 3.800 članov. “V društvu si prizadevamo k izvajanju čim bolj pogostih brezplačnih akcij spirometrije, ki pripomorejo k zgodnjemu odkrivanju pljučnih bolezni.“

'50 odstotkov bolnikov ne ve, da ima astmo'

Astma velja za najpogostejše obolenje dihal. Pogosteje prizadene razvitejša okolja, kjer zasledimo tudi večji porast alergij, še posebej v bivalnih prostorih, kjer se nahajajo pršice in alergeni domačih živali. Je bolezen, ki v celoti prizadene pljuča, predvsem pa dihalne poti, kar močno omejuje pretok zraka v pljučih med dihanjem in s tem bolniku povzroča težko sapo. Bolezen povzroča vnetje, zoženje bronhijev in preodzivnost dihalnih poti, zaradi česar se pojavijo simptomi, kot so dušenje, kašelj, piskanje ali občutek stiskanja v prsih. Ker je astma kronična bolezen, zahteva konstantno zdravljenje z zdravili, ki odpravljajo simptome in bolniku omogočajo povsem normalno življenje.

Žal pa mnogo bolnikov sploh ne ve, da ima astmo in izkušajo simptome, ki jim otežujejo življenje, čeprav bi lahko živeli povsem normalno. “Astma je zelo pogosta bolezen in je v Sloveniji v porastu. Kar 50 odstotkov bolnikov se ne zaveda, da imajo astmo, kljub temu da imajo okrnjeno kakovost življenja. Astme ne moremo pozdraviti, lahko pa jo zdravimo z doživljenjskim jemanjem zdravil. Treba se je zavedati, da lahko bolniki z astmo, v kolikor je ta pravilno zdravljena, živijo povsem normalno življenje,“ pravi dr. Šuškovič. Pri obvladovanju astme bolniku pomagajo trije glavni ukrepi. Prvi ukrep je izogibanje dejavnikom okolja, ki poslabšujejo bolezen, torej alergenom v zraku, na drugem mestu je izogibanje respiratornim infektom, na tretjem mestu pa je zdravljenje z zdravili.

Ker otroci običajno ne povedo za zdravstvene težave, dr. Šuškovič svetuje, da jih starši opazujejo. “Pri otrocih lahko sumimo na astmo, če se otrok počasneje premika in se izmika telesnim aktivnostim.“ Pri odraslih pa se bolezen lahko kaže s povsem jasnimi začetnimi znaki, kot je na primer hudo dušenje, ki bolnika prisili k temu, da obišče zdravnika, ali pa so znaki prikriti. “Bolnik kašlja ponoči in ima zmanjšano telesno zmogljivost, a se istočasno sploh ne zaveda, da je bolnik,“ še pravi.

Ozaveščanje je izjemno pomembno!

Vseslovenska kampanja ozaveščanja o pomenu zdravih pljuč, ki bo v naslednjih mesecih potekala pod naslovom 'Moja pljuča – moja moč', je usmerjena v ozaveščanje javnosti o pomenu zdravih pljuč in pravočasnem odkrivanju pljučnih obolenj. Eden od pobudnikov akcije, doc. dr. Matjaž Fležar, dr. med. iz Klinike Golnik je izpostavil pomen akcije: “Kampanja ozaveščanja o pomenu zdravih pljuč je nujna. Zato smo skupaj s partnerji začeli z izvajanjem vseslovenske akcije, ki bo opozarjala na pomen zdravih pljuč in ozaveščala javnost o pravočasnem odkrivanju pljučnih obolenj. Del akcije je tudi model pljuč, ki prikazuje delovanje zdravih in bolnih pljuč, na katerem si bodo posamezniki lahko pogledali, koliko napora je potrebno vložiti pri vdihu zraka v bolna pljuča. Bolnik, ki ima bolne dihalne pri izmenjavi zraka, namreč porabi ogromno napora.“

Pljuča vsako minuto izmenjajo pet litrov zraka, med telesno aktivnostjo pa vdihnemo in izdihnemo tudi več kot 100 litrov zraka. Pljučni krili se poleg tega razmakneta 25000-krat na dan in tako pljuča 24 ur na dan oskrbujejo telo s kisikom. Ker je naše življenje odvisno od njihovega delovanja, je izjemno pomembno, da na svoja pljuča pazimo in jih ne obremenjujemo z nepotrebnimi kemikalijami. Redno se gibajmo, prenehajmo s kajenjem in izogibajmo se vdihavanju kemikalij. Če pa že imamo kronično bolezen plju,č pa je pomembno, da pljučam privoščimo dosledno zdravljenje.

Ste se nam že pridružili na naši Facebook strani? To lahko storite s klikom na