Rakava obolenja v Evropi in pri nas postajajo čedalje bolj pereč problem. “Zbolevanje za rakom se še vedno veča,“ pojasnjuje izr. prof. dr. Maja Primic Žakelj, dr. med., predsednica Zveze slovenskih društev za boj proti raku. “Slovenci se tako kot večina ostale Evrope staramo in rak je pretežno problem starejših ljudi. Po podatkih slovenskega registra raka več kot polovica ljudi zboli po 65. letu starosti.“

Medtem ko smo bili po obolevnosti običajno nekje v sredini evropske lestvice držav, smo po zadnji oceni Mednarodne agencije za raziskovanje raka leta 2012 prilezli na osmo mesto (pred nami je le nekaj bolj razvitih severnih in zahodnoevropskih držav). Na osmem mestu smo med štiridesetimi evropskimi državami tudi po stopnji umrljivosti, le da nas tu večinoma prehitevajo vzhodnoevropske države. Medtem ko so včasih v smrt najpogosteje vodile kardiovaskularne bolezni, so te pri Slovencih že prehitela rakava obolenja; pri ženskah so še vedno na drugem mestu. “Obolevnost se veča, vendar je umrljivost manjša, ker je uspeh zdravljenja večji,“ vseeno pozitivno zaključuje zdravnica.

Katera obolenja so najbolj kritična?

“Izmed posameznih rakavih obolenj želimo posebej izpostaviti eno, ki je postalo v zadnjih letih najpogostejše med moškimi. Gre za raka prostate, kjer obolevnost dejansko prerašča v pravo epidemijo,“ opozarja Primic Žakljeva. Sledi mu rak debelega črevesa in danke, pri katerem smo pri moških glede obolevnosti prav v vrhu evropske lestvice, in to še preden so se začeli kazati učinki presejalnega programa Svit, ki bo zagotovo odkril še več obolenj. Ker je kolorektalni rak pri nas tako razširjen, onkologi ljudem še posebej polagajo na srce, da se povabilu v program Svit odzovejo. Presejalni programi (poleg Svita delujeta še Zora in Dora) namreč rakave celice odkrijejo dovolj zgodaj, da vam zdravniki še lahko rešijo življenje. Program Zora se je denimo izkazal za tako uspešnega, da v zadnjem času med mlajšimi ženskami rak materničnega vratu ni več na prvem mestu. “V desetih letih smo uspeli obolevanje za rakom materničnega vratu zmanjšati za skoraj tretjino,“ pravi predsednica Zveze slovenskih društev za boj proti raku. Rak materničnega vratu je nadomestil rak dojk, ki ga je sicer mogoče pravočasno odkriti s samopregledovanjem. Tako pa je mogoče, preden je prepozno, odkriti tudi rak mod, ki je najpogostejši pri mlajših moških. Izjemno kritičen je poleg tega pri nas kožni rak ter še posebej maligni melanom. “Še vedno se veča obolevanje, je pa opazen skok v preživetju slednjega, ker je obravnava bolnikov postala bolj standardizirana.“

Toda pozor: rak nam ni usojen

Ob vseh teh podatkih ne obupujte. Zdravniki poudarjajo, da nam rakavo obolenje nikakor ni usojeno, temveč ga lahko z zdravim življenjskim slogom učinkovito preprečimo (kar pravzaprav velja za večino kroničnih bolezni). “Vemo, da je ta bolezen povezana s čezmerno telesno težo, s premajhno telesno dejavnostjo, tudi z nepravilnim prehranjevanjem,“ opozarja dr. Primic Žakelj. “In celo bistveno manj z raznimi dodatki k hrani kot s samo vsebino in pogostostjo teh obrokov.“ Za povrh se morate zavedati, da tveganje za pojav raka povečujeta dve izjemno škodljivi, vendar veliko preveč razširjeni razvadi: kajenje in čezmerno pitje alkohola. “Če smo Slovenci veliko naredili pri obvladovanju kajenja med moškimi in smo trenutno po deležu odraslih kadilcev med najboljšimi v Evropi, kar se nam kaže tudi v tem, da se obolevanje za pljučnim rakom med moškimi počasi manjša, moramo še veliko narediti pri ženskah,“ zaključuje strokovnjakinja. Društva za boj proti raku zaradi tega pozdravljajo sprejemanje nove evropske direktive, ki bo poskušala od kajenja odvrniti predvsem mlade. Lobirajo pa tudi, da bi Evropska unija prepovedala sončenje v solarijih, in sicer vsaj mlajšim od 18 let. Kožnega raka in še bolj nevarnega malignega melanoma namreč ne povzroča le nastavljanje naravnemu soncu. “Pomembno je tudi, kdaj do poškodbe, ki se odrazi kasneje, pride. Vse več je podatkov, da je kritično obdobje otroštva in zgodnje mladosti in takratna izpostavljenost določenim škodljivim dejavnikom,“ dodaja izr. prof. dr. Janez Žgajnar, dr. med., strokovni direktor Onkološkega inštituta Ljubljana. “To je še posebej vidno pri melanomu. Vemo, da je sedanja epidemija posledica rekreacijskega sončenja. Največja škoda pa je povzročena, kadar se to dogaja otrokom.“ Tudi njih torej dobro zaščitite in jim ne dovolite, da se podijo po soncu ravno, ko so ultravijolični žarki najmočnejši.

Ste se nam že pridružili na naši Facebook strani? To lahko storite s klikom na