Do glivičnih okužb na kopališčih lahko hitro pride, ker se tam zadržuje veliko ljudi, veliko je vlage in visoka temperatura. To pa je odlično gojišče za glivice. Okuženi obiskovalec lahko prenese glivice tudi v čiste dele kopališča, kot so bazen ali bazenska ploščad, prav tako na naprave in pripomočje v kopališčih ali na ostale površine, kot so garderobe in sanitarije. Okužba je možna tudi preko drugih rekreativnih površin, predvsem tam, kjer ljudje hodijo bosi.

Glivično okužbo stopal najpogosteje povzročajo glivice rodu Trichophyton spp, ki ostanejo žive na površinah v bazenskih kopališčih skozi dolgo obdobje, zaradi česar lahko kaj hitro prejmemo glivično okužbo kože. Glivični okužbi stopal rečemo tudi tinea pedis ali altletsko stopalo.

Kaže se tako, da koža na stopalu postane srbeča, luskasta, razpokana, vlažna, pordela in ima neprijeten vonj. Z napredovanjem okužbe se lahko pojavi vnetni izcedek ali drobni vodeni mehurčki, skelenje in bolečine pri hoji. Okužba se navadno prične med prsti (med tretjim in petim prstom) in se lahko razširi na podplate ali notranjo stran stopal. Redko na zgornjo stran stopal.

Nezdravljena okužba se lahko prenese tudi na nohte. Noht se obarva rumenkasto, se zadebeli, postane krhek in odstopa od podnohtja. Navadno se okužba prične na prostem delu nohta in se razširi navzgor proti delu, kjer noht izrašča.

Kljub vsemu so simptomi in znaki glivične okužbe lahko zelo podobni drugim okužbam kože, zato je priporočljivo, da če niste prepričani, ali gre res za glivično okužbo, ob teh simptomih obiščete zdravnika.

Vsak, ki pride v stik z glivicami, se ne okuži

Zanimivo je, da vsak, ki stopi v lužo, ki je okužena z glivicami, ne bo nujno dobil glivične okužbe. Najpogosteje je za glivično okužbo potrebna manjša poškodba kože ali oslabljen imunski sistem. Ljudje, ki imajo slabši imunski sistem, so glivičnim okužbam bolj izpostavljeni, saj vsaka glivična okužba pomeni tudi vdor v naš imunski sistem. Bolezni, ki povečajo nagnjenost h glivičnim okužbam so zato sladkorna bolezen, rakava obolenja, bolezni povezane z zmanjšano odpornostjo organizma, okužbe z virusom HIV. Za okužbe stopal so dovzetnejši ljudje z boleznimi živčevja ali ožilja na nogah, nepravilno oblikovanimi stopali ali pogostimi poškodbami kože ali nohtov. Poleg tega tudi bolniki z motnjami v delovanju ščitnice in nadledvične žleze, tisti s slabokrvnostjo zaradi pomanjkanja železa ali ljudje, ki jemljejo določena zdravila. Glivičnim okužbam so bolj izpostavljeni tudi otroci in starejši.

Glivična okužba stopal se pogosteje pojavlja pri moških starih od 15 do 40 let, predvsem pri športnikih, ki uporabljajo skupne kopalnice in umivalnice. Sicer pa se pogosto pojavljajo tudi pri ženskah. V resnici so glivične okužbe ene najpogostejših kožnih bolezni, saj se z njimi sreča vsaj enkrat v življenju okoli 15 odstotkov ljudi.

Kako si pomagati?

Najpomembnejša je preventiva, zato naj se bazenskim kopališčem izogibajo ljudje, ki se spopadajo z glivičnimi okužbami. Ljudje z glivično okužbo stopal naj ne obiskujejo kopališča oziroma šele, ko nimajo več bolezenskih znakov. Vsi preostali pa naj tudi na bazenu ne hodijo bosi, ampak naj ves čas nosijo lastne in čiste natikače. Upravljavci kopališč morajo dosledno vzdrževati površine bazenskega kopališča (čiščenje, razkuževanje), sanitarij, tušev, oblačilnic, s posebnim poudarkom na površinah, kjer kopalci hodijo bosi.

Drugi ukrepi za preprečevanje in hitrejšo ozdravitev glivičnih okužb:

1. Po vsakem umivanju kožo obrišite do suhega (tudi med prsti);

2. Uporabljajte svojo brisačo, nogavice in obutev. Teh si ne sposojajte od drugih;

3. Vsakodnevno menjajte nogavice in jih operite vsaj na 60 stopinj Celzija;

4. Ne nosite pretesne obutve, poleti naj bo odprta, pozimi dovolj topla in jo pogosteje zamenjujte;

5. V kopališčih nosite plastično obutev;

6. Pred odhodom s kopališča si noge dobro umijte;

7. Če nimate motnje prekrvavitve nog, telovadite, da si izboljšate krvni obtok;

8. Če se vam stopala močno potijo, uporabljajte sredstva za zmanjšanje potenja in bolj zračne nogavice in obutev.

Zdravljenje

Zdravljenje glivične okužbe običajno traja več tednov ali mesecev. Zdravimo jih zato, da preprečimo širjenje okužbe pri sebi in pri drugih. Posledice nezdravljene bolezni so lahko brazgotine na koži in v nekaterih redkih primerih razširitev okužbe v globlje sloje kože ali v notranje organe. Glivične okužbe olajšajo tudi vstop v telo in kožo drugim mikroorganizmom, na primer bakterijam.

Zdravljenje glivičnih okužb je lahko zunanje ali sistemsko. Zunanje pomeni, da pripravek uporabljamo samo na določenem mestu na koži ali drugih zunanjih površinah in v glavnem malo prehaja v telo. Sistemsko zdravljenje pa pomeni, da uporabimo zdravila, ki jih uživamo v obliki tablet ali kapsul. V tem primeru zdravilo preide direktno v naše telo.

Zdravila za zdravljenje glivičnih okužb strokovno imenujemo antimikotiki. Zdravljenje z antimikotiki ima lahko tudi stranske učinke in je potrebna posebna previdnost ob hkratnem jemanju z nekaterimi drugimi zdravili. O tem se posvetujte z zdravnikom.