Ali antibiotiki izgubljajo boj z bakterijami?

Spojine iz rastlinskih izvlečkov, ki uničujejo oziroma zavirajo rast mikroorganizmov, kot so bakterije in glive, so poznali že Egipčani in stari Grki. Že več kot 2500 let jih uporabljajo tudi v tradicionalni kitajski medicini, prvi znanstveno opisani antibiotik pa je penicilin, ki ga je pred 90 leti po naključju odkril britanski bakteriolog Aleksander Fleming.

Krivda je tako pri zdravnikih kot tudi bolnikih

Razlogi za nepravilno rabo antibiotikov so različni, razlaga infektolog dr. Branko Šibanc, ki se med drugim ukvarja tudi z usmerjenim predpisovanjem antibiotikov: ''Zdravniki pogosto predpišejo antibiotik prehitro in prevečkrat. Vzroke za to vidim v prekratkem času, namenjenem za pogovor s pacientom, strahom pred smrtno potekajočo okužbo in navideznim varovanjem z antibiotikom, v omejenih finančnih sredstvih za laboratorijsko diagnostiko, s pomočjo katere ločujemo med virozo in bakterijsko okužbo, in nepoznavanju virusnih bolezenskih slik." Delno pa so za prehitro in prepogosto predpisovanje antibiotikov krivi tudi premalo osveščeni bolniki, ki od zdravnikov za vsako ceno zahtevajo antibiotike. Še bolj skrb vzbujajoče pa je dejstvo, da marsikdo, ki zboli in doma najde kakšno neporabljeno škatlico antibiotikov, ta zdravila brez pregleda in posvetovanja zdravnikov jemlje kar na svojo pest. ''Pomembno je , da se predvsem starši majhnih otrok zavedajo, da je velika večina okužb, ki jih prebolevajo majhni otroci, virusnega porekla. V tem primeru antibiotiki prav nič ne pomagajo in ne skrajšajo poteka bolezni,'' opozarja dr. Kunaver in pravi, da bo večja osveščenost ne le prestrašenih in zaskrbljenih staršev, ampak bolnikov nasploh, pripeljala do bolj premišljene in racionalne rabe antibiotikov.

Antibiotike uporabljajmo z glavo!

Zdravniki imajo pri ugotavljanju, kateri antibiotik izmed množice teh zdravil je najprimernejši za posameznega bolnika, zahtevno nalogo. Pri izboru igra odločilno vlogo vrsta bakterije, ki je povzročila okužbo, in seveda organ, kjer se vnetje dogaja. Pri ugotavljanju, za katero vrsto bakterijske okužbe gre, si zdravnik pomaga s podatki, ki jih o svoji bolezni pove pacient, s kliničnim pregledom in včasih tudi z laboratorijskimi ali celo kakšnimi drugimi preiskavami. Če bolezen zahteva antibiotično zdravljenje, mora biti zdravnik še posebej previden pri nosečnicah in doječih materah, kajti nekateri antibiotiki lahko škodijo plodu oziroma doječemu dojenčku. Tudi pri ljudeh s težjimi boleznimi ledvic in jeter ter pri tistih, ki sočasno jemljejo kakšna druga zdravila, mora zdravnik previdno izbirati vrsto in odmerke antibiotika.

A v boju proti neupravičeni in prepogosti rabi antibiotikov ni pomembno le previdno in pravilno postopanje zdravnika, tudi bolnik mora zdravila jemati z glavo. Natančno mora upoštevati zdravnikova ali farmacevtova navodila o poteku antibiotičnega zdravljenja. Preveliki ali premajhni odmerki, predolgo ali prekratko obdobje jemanja in predvsem napačno zdravljenje virusnih obolenj z antibiotiki ima namreč lahko škodljive posledica tako na bolnikovo zdravje kot tudi na pojav in širjenje bakterij, odpornih na antibiotike. ''Ker lahko neprimerna raba antibiotikov povzroči vse vrste neželenih učinkov in nenazadnje tudi odpornost bakterij na antibiotike, moramo uporabo antibiotikov vedno skrbno pretehtati,'' še opozarja dr. Vlasta Kunaver.