Njihove črne napovedi so se kmalu uresničile. Ko je pri 16 letih tehtala le še 25 kilogramov, je utrpela zastoj srca, njeni notranji organi pa so pričeli odpovedovati eden za drugim. Najprej ledvice, pljuča, jetra … Zdravniki so se borili za njeno življenje in bili pri tem na srečo uspešni, a pred njo je bila še dolga pot okrevanja. Z motnjami hranjenja se je borila še vse do 20. leta starosti, ko je bila njena mati že popolnoma obupana. ''Večkrat sem jo slišala jokati. Nekega dne je rekla: ''Ne morem te objeti, ker nimam več česa prijeti. Sama kost in koža te je še.'' ''Ubijala sem jo s svojo motnjo hranjenja. Njen otrok je ubijal samega sebe, ona pa je krivila sebe. To me je streznilo,'' se spominja danes 28-letna Katie. Odločila se je, da mora nekaj spremeniti.

Obiskala je nutricista, ki ji je pomagal razviti bolj zdrave prehranjevalne vzroce. Po dolgih letih boja z anoreksijo in bulimijo se je njeno življenje končno pričelo postavljati na pravo pot. Naučila se je pravilno jesti in bila odločena, da bo pri tem vztrajala. Danes je stara 28 let in ima že osem let pod nadzorom svoje motnje hranjenja. Kljub vsemu pa so nekatere posledice le-teh ostale za vedno: ''Nimam želodčne sluznice, zaradi česar imam nenehno vnetje želodca ali druge težave z želodcem, poleg tega imam krhke kosti, kar je lahko tudi boleče. Vendar pa bi bilo lahko še hujše. Bila sem v fazi, ko je lahko šlo le še na bolje ali pa bi umrla. Samo ti dve izbiri sem imela.''

Danes Katie sodeluje v podporni skupini, kjer pomaga drugim žrtvam motenj hranjenja. S svojo izkušnjo in nasveti jih spodbuja, da bi tudi sami uspešno premagali svojo motnjo hranjenja. ''Sedaj si želim le pomagati drugim, ki so ali so bili v podobni situaciji. Natanko se namreč zavedam, kako uničujoča je lahko motnja hranjenja.''