Waltonova je zatrdlino na desni nogi prvič opazila, ko se je brezskrbno zabavala s prijatelji. Zdravniki so sprva mislili, da si je le zlomila nogo, kar je rentgenski posnetek kasneje tudi potrdil. A ko se kost ni pravilno celila, so ji opravili dodatna testiranja in MRI je razkril neobičajen izrastek. Ko so ji le postavili diagnozo kostni rak, so kmalu odkrili, da se je ta že razširil tudi na njena pljuča.

Nato se je vse odvilo s svetlobno hitrostjo in mladostnica je morala hitro sprejemati najtežje odločitve v življenju. Teden dni po tem, ko je privolila v amputacijo, so operacijo že izvedli. ''Ko sem se zbudila, sicer nisem čutila bolečin, a se nisem zbudila z olajšanjem. Spominjam se, da sem pogledala navzdol in sem videla in čutila eno nogo, druge pa ne. Sprva je bilo težko, a kmalu smo doma mojo sobo preselili v spodnje prostore in z invalidskim vozičkom sem se premikala po hiši. Kar nekaj tednov je trajalo, da so se rane dobro zacelile in da sem lahko pričela uporabljati protezo,'' pripoveduje pogumna mladenka.

Ker kemoterapija pred amputacijo ni bila uspešna, je morala sprejeti še eno pogumno odločitev, in sicer, da skuša svoje življenje rešiti z novim testnim zdravilom, kjer gre za močnejšo obliko kemoterapije. ''Bilo je grozljivo, ko so mi povedali, da se je rak razširil v moja pljuča, saj sem vedela, da je to težko zdraviti. Morala sem se odločiti za najboljšo možnost za preživetje.''

A močni kemoterapevtiki so privedli do zapletov, saj so poslabšali delovanje jeter in ji povzročili hudo vnetje mehurja. Zdravniki so ji diagnosticirali jetrno venookluzivno bolezen – stanje, kjer pride do zapore malih ven v jetrih in velja za zaplet ob visoki dozi kemoterapevtikov. ''Gre za redek zaplet, zaradi katerega so moje oči postale rumene in v bolnišnici sem bila okoli šest tednov preden smo odkrili, za kaj gre,'' pojasnjuje mladenka.

Kljub vsemu pa se je na koncu ves trud poplačal. Leto dni po operaciji in zdravljenju, januarja 2014, so ji zdravniki sporočili prečudovito novico. Poskusno zdravljenje je delovalo in 90 odstotkov raka v njenih pljučih je izginilo. Dva tedna kasneje je bila dokončno ozdravljena. ''Sprva sem imela redne preglede na vsake dva meseca, sedaj pa jih imam na tri mesece. Obiskala sem tudi zdravnika za reproduktivno medicino, saj sem bila po kemoterapiji popolnoma nepolodna. Leto, ko sem zbolela za rakom, je bilo zagotovo veliko lažje kot leto kasneje. Ostala sem brez noge, las in opustiti sem morala fakulteto. Zdelo se mi je, da pričenjam od začetka.''

A z močno voljo in oporo družine ji je uspelo premagati vse ovire in danes se končno lahko znova veseli svoje prihodnosti. Spet se je vpisala na fakulteto in se ne obremenjuje več s tem, kako bo videti v kratkih hlačah. Vesela je le, da je preživela.