Atrijska fibrilacija ali preddvorno migetanje v Sloveniji muči okoli 20 tisoč ljudi, največkrat starejših od 60 let. Po besedah prof. dr. Aleša Blinca, predstojnika oddelka za žilne bolezni kliničnega centra v Ljubljani, pa ima po dopolnjenem osemdesetem letu starosti nereden in prehiter srčni utrip kar 10 odstotkov celotne populacije. Posebno zahrbtna je, ker zaradi nastajanja krvnih strdkov lahko povzroči možgansko kap, pa tudi zato, ker njeni simptomi niso zelo jasni. Lahko se pojavi nenadna omotičnost, težko dihanje in bolečina v prsih, kot je razložil prof. dr. Blinc pa tudi zmanjšana telesna zmogljivost, ki se kaže kot hitrejša utrujenost in zadihanost.

Bolezen nastane, saj preddvora srca migetata, zaradi česar se ne krčita ritmično in zato srčne prekate nezadostno polnita s krvjo. Srce posledično začne utripati neredno, prekrvavitev vseh tkiv pa se poslabša. V preddvorih začne kri tudi zastajati in naredijo se krvni strdki. Povzroča jo nezdrav način življenja (kajenje, čezmerno uživanje alkohola, slaba ter predvsem zelo mastna prehrana, debelost in pomanjkanje telesne dejavnosti), kot je poudaril prof. dr. Blinc pa tudi sama starost, povišan krvni pritisk in celo redna zelo intenzivna vadba. Gibanje je seveda eden izmed načinov preprečevanja bolezni, toda pretiravanje lahko v primeru atrijske fibrilacije tudi škoduje. Maratonci imajo za njen razvoj namreč kar trikrat večje tveganje.

Samo zdravo življenje omogoči srečno starost

Čeprav je, kot pravi prof. dr. Blinc, srčni utrip bolnikov mogoče uravnavati, pojav krvnih strdkov pa preprečevati, proti bolezni najbolj učinkovito še vedno deluje preventiva. O projektu preventive atrijske fibrilacije so po besedah primarija Matije Cevca v Društvu za zdravje srca in ožilja začeli razmišljati pred dvema letoma, ko so zaznali, da je to čedalje bolj pogosta in pereča težava. "Če osvestimo ljudi, da bodo pravi čas prepoznali ali celo preprečili atrijsko fibrilacijo, jih bo veliko več lahko doseglo zadovoljna in zdrava zrela in pozna leta," je dejal na torkovi tiskovni konferenci. Nov projekt društva zato zajema tako tiste, ki bolezen že imajo, pa tega ne vedo (zanje v svojih posvetovalnicah in na svojih dogodkih nudijo brezplačno merjenje srčnega utripa), kot tudi tiste, ki jo lahko šele razvijejo (zanje so pripravili obsežen program osveščanja). Društvo za zdravje srca in ožilja je sicer za svoj projekt prejelo denarno nagrado Svetovne zveze za srce.

Koristne informacije za zdravo srce in ožilje pa so na voljo tudi na naši Facebook strani. Pridružite se ji s klikom na