Prvič po operacijah se je nasmehnila. Poglejte njen napredek!

''Zdravniki so rekli, da ne bo preživela, a je,'' je za britanski Mail Online povedala Roonina mati 23-letna Fatima Khatun. ''Sedaj se počuti veliko bolje. Glavo drži po konci in jo celo premika levo in desni. Odziva se tudi na druge načine in se celo nasmehne, če jo otroci pokličejo po imenu. Zelo vesela bi bila, če bi lahko stala in govorila tako kot drugi normalni otroci. Upava, da bo morda nekoč lahko šla v šolo,'' je še dodala.

Deklica trenutno še ne more hoditi, ker je njena glava pretežka. Lahko pa se plazi, je, spi in komunicira s svojima staršema. Nad njenim napredkom je bil presenečen tudi nevrokirurg dr. Sandeep Vaishya. ''Vidim velik napredek, ki ga nisem pričakoval. Pričela se je smejati, od sebe daje veliko glasov in občasno spregovori celo nekaj besed. Pridobila je veliko telesne teže in njena aktivnost se je izboljšala. Ali bo kdajkoli lahko živela normalno življenje, pa nihče ne ve,'' je pojasnil in dodal, da je pred njo še dolga pot okrevanja. Priznal pa tudi, da je še vedno skeptičen glede njenega popolnega okrevanja. ''Verjetno, ne bo nikoli povsem normalno delovala, saj je ob tako ekstremni obliki vodenoglavosti zagotovo prišlo do poškodb možganov. A z izboljšavami, ki smo jih videli do sedaj, upajmo, da se bo lahko naučila vsaj nekaj stvari.''

Roonin napredek je bil tako dober, da dr. Vaishya sedaj želi opraviti še dodatne posege za zmanjšanje glave. A njen oče 21-letni Abdul Rahman je zaskrbljen zaradi morebitnih zapletov operacije. ''Moja žena je zaradi Rooninega stanja prestala marsikaj in v preteklosti so nama ljudje svetovali, naj jo predava v sirotišnico ali v ašram (tip duhovnega samostana),'' je povedal nepismeni zidar, ki zasluži le dva evra na dan. ''A rekla sva 'Ne'. Moja žena pravi: 'To je najin dojenček. Če bo živela, bo živela z nama. Če umre, bo umrla v mojem naročju.' Če zdravniki lahko zagotovijo, da bo operacija zagotovo izboljšala njeno stanje in ji omogočila, da se bo lahko vsedla, govorila in bila normalen otrok, potem si je želiva. Če nama ne morejo dati zagotovila, potem je ne potrebujemo. V tem primeru je bolje, da ostane takšna, kot je.''